Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

VDIH LEPOTE - PORTRET VIOLINISTA DEJANA BRAVNIČARJA

Knjiga Vdih lepote prinaša portret violinista Dejana Bravničarja (1937-2018) in oživlja spomin na izjemnega umetnika, ki je plemenitil kulturo slovenskega in mednarodnega kulturnega prostora. Obenem knjiga portretira družbene razmere, v katerih je vrhunski violinist dozorel in deloval, ter omogoča vpogled v njegovo družino, ki je slovela po kultiviranosti, prostranosti duha in svetovljanstvu.

Portretirančeva mama Gizela Bravničar je bila primabalerina SNG Opere in baleta Ljubljana ter ustanoviteljica srednje baletne šole, oče Matija Bravničar pa slovenski skladatelj in akademik SAZU. Violinistova pot je v delu skrbno dokumentirana, kar izpričujejo popisi njegovih koncertov doma in v tujini, izbrani navedki iz kritik domačega in tujega tiska ter pričevanja njegovih kolegov, študentov in sopotnikov. Kljub obsežnemu dokumentarnemu gradivu pa portret umetnika zaživi v slikoviti pripovedi.

Sedem poglavij intonira misel Dejana Bravničarja, ki se dotika vseh plasti njegovega umetniškega delovanja ter plemenitega pedagoškega predajanja, v uvodnem in sklepnem delu pa avtorica razkriva tudi manj znane plasti umetnikovega življenja ter njegova druga posebna zanimanja. Delo bogati še slikovno gradivo, poseben pomen pa daje tudi pesniško posvetilo Otona Župančiča z verzi ob rojstvu sina družini Bravničar.

Veronika Brvar deluje na glasbenem področju že več kot dvajset let. Bila je dolgoletna urednica za resno glasbo na Radiu Slovenija in vodja programske službe na Festivalu Ljubljana, še vedno pa je predsednica najstarejšega društva za glasbo v Sloveniji Glasbene matice Ljubljana.

MEFISTO - ENO NAJPOMEMBNEJŠIH DEL NEMŠKE PROTINACISTIČNE KNJIŽEVNOSTI

Mefisto je prvič izšel leta 1936, leto dni potem, ko ga je v Amsterdamu, enem od svojih emigrantskih zatočišč, končal Klaus Mann. Za takratni čas skoraj preroško delo opisuje nastanek in vzpon nacizma ter njegove uničujoče posledice. Avtor v romanu ne izrisuje političnih in ekonomskih vzrokov za njegov razmah, ampak vzpon nacističnih idej prikazuje v okolju, kjer bi pričakovali visoko mero intelektualne kritičnosti - v gledališču.

Glavni lik romana je igralec Hendrik Höfgen, ki je nastal po modelu Mannovega svaka Gustava Gdündgensa, tedaj najslavnejšega nemškega igralca, upravnika Državnega gledališča v Berlinu, senatorja in državnega svetnika. Höfgen, pustolovec, povzpetnik in moralni kameleon, se iz gledališke province povzpne na berlinske odrske deske, v novem nacističnem režimu pa pridobi najvišje umetniške in politične časti. Po romanu, ki danes sodi med najpomembnejša dela nemške protinacistične književnosti, je madžarski režiser Istvan Szabo posnel film z istoimenskim naslovom in zanj leta 1982 prejel oskarja.

Klaus Mann (1906-1949), sin Thomasa Manna, je do svoje emigracije leta 1933 živel v Berlinu, potem pa v Parizu, Amsterdamu in Švici, dokler se ni leta 1936 naselil v ZDA. Sodeloval je v emigrantskem protinacističnem gibanju ter pisal novele, romane in eseje, ukvarjal pa se je tudi z igralstvom, gledališko kritiko in novinarstvom. Njegova zrelejša literarna dela so nastajala v obdobju emigracije, tudi roman Mefisto, ki ga je v slovenščino prevedel Lado Kralj.

SOKRAT BOJEVNIK - STRIP O SOKRATU

Sokrat je bil antični atenski filozof. Zgodovina pravi, da se je kot vojak svoje mestne države udeležil bitke pri Deliumu (-424) proti Tebam. Strip, ki sta ga ustvarila Philip Burt (scenarij) in Matjaž Bertoncelj (risba), se opira prav na ta dogodek, so zapisali pri založbi.

Strip je posvečen Philipu Burtu (1953 - 2019), profesorju na Akademiji za vizualne umetnosti AVA, kjer je poučeval kreativno pisanje, ki ga je Matjaž Bertoncelj obiskoval v študijskem letu 2013/2014. Te ure so imeli študenti najraje, ker jih je predavatelj napolnil z iskrivimi domislicami in verbalnimi akrobacijami. Burt je bil profesor angleškega jezika, kreativnega pisanja in nastopanja, duhovit, kozmopolit in široko razgledan človek. Poleg predavanj je tudi prevajal in pisal članke, kratko prozo, pesmi, dramska dela in scenarije. Bertoncelj je po njegovih delih narisal nekaj stripov. Sokrat bojevnik je nastal po Burtovi kratki komični drami.

Matjaž Bertoncelj (1971) je leta 2006 diplomiral iz likovne umetnosti na akademiji AVA. Sodi v generacijo slovenskih striparjev, ki se je oblikovala konec 20. in v začetku 21. stoletja v okviru osrednje slovenske striparske revije Stripburger. Ukvarja se s satiro in znotraj nje komentira in karikira aktualno družbeno-politično situacijo ter podaja svoj pogled nanjo, pogosto z veliko mero črnega humorja.