V SEM razstavi ob 60-letnici Muzeja neevropskih kultur v Goričanah

Kot so ob razstavi Prepletenost svetov: Zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti zapisali v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM), sega vrhunec povezav med slovenskim prostorom in državami globalnega juga v obdobje po drugi svetovni vojni, ki ga je zaznamovalo tudi gibanje neuvrščenih. Povezalo je številne po drugi svetovni vojni nastale neodvisne države s kolonialno preteklostjo. Med ustanoviteljicami je bila tudi Jugoslavija.

Avtorja razstave sta Marko Frelih in Tina Palaić. Po besedah slednje sta imeli kultura in dediščina v novih državah, ki so si v desetletjih po drugi svetovni vojni priborile neodvisnost od kolonialnih sil, pomembno vlogo. Bili sta podlaga za zahteve po osamosvojitvi, hkrati pa so s svojimi dolgimi kulturnimi tradicijami nekdanje kolonije utrjevale svoje novo mesto v globalnem sistemu.

Za današnji Dnevnik pa je etnologinja in kulturna antropologinja Palaić povedala, da so v našem prostoru zelo zgodaj začeli zbirati zunajevropske zbirke. "Prve so k nam prišle kmalu po ustanovitvi prvega muzeja na naših tleh, Kranjskega deželnega muzeja, leta 1821. Za javnost so bili leta 1837 prvič predstavljeni predmeti misijonarja Friderika Barage z območja Velikih jezer v Severni Ameriki," je spomnila in pojasnila, da je bilo to zbiranje naključno. Zbiralci so bili različni posamezniki v 19. stoletju in prvi polovici 20. stoletja, zlasti misijonarji, popotniki, trgovci.

V ta okvir med drugim sodi tudi zgodba barona Antona Codellija, ki je pred prvo svetovno vojno sodeloval z nemškim imperijem pri vzpostavljanju komunikacijskega sistema med Nemčijo in Togom. "In ko se pogovarjamo o tem, ali smo bili tudi mi del kolonialnih udejstvovanj ali ne, ta zgodba jasno pokaže, da smo vendarle bili del tega," je poudarila. Pri tem je pojasnila, da zunajevropske zbirke "pri nas resda niso posledica krvavih vojaških ekspedicij, kljub temu pa smo bili del miselnega sistema, ki je vzpostavljal ideje o Drugem, ki so na zahodu krožile prek imperialne in kolonialne literature".

Kot je še poudarila Palaić, je bil muzej v Goričanah v Jugoslaviji prva institucija, posvečena zbiranju in razstavljanju zgolj zunajevropskih zbirk. Gibanje neuvrščenih je nastalo leta 1961 na srečanju državnikov v Beogradu, leta 1964 je SEM pridobil dodatne prostore za razstavljanje zunajevropskih zbirk v Goričanah.

Vanj so prihajale gostujoče razstave iz neuvrščenih dežel, zbirke pa so prinašali tudi diplomati, recimo veleposlanik v Indoneziji Aleš Bebler in njegova žena Vera, svojo zbirko sta prinesla Franček Kos, ki je bil veleposlanik na Japonskem, in njegova žena Klara. Zbirke ali predmete so prinašali predstavniki jugoslovanskih podjetij, ki so delovali v različnih deželah, posamezniki, popotniki. Recimo pisateljica Zdenka Žebre je poklonila predmete iz Etiopije in Gane, kjer je bivala. Predmete so prinašali tudi tuji študentje, večinoma so jih muzeju prodali.

Postavitev osvetljuje razstavno dejavnost Muzeja neevropskih kultur v Goričanah, obenem pa z zgodbami treh kustodinj - Pavle Štrukelj, Bernarde Perc in Štefke Cobelj - ki so kot muzejske strokovnjakinje z afriško celino vzpostavile posebne vezi, razkriva strokovne izmenjave med neuvrščenimi državami.

Razstavna pripoved Popotovanje spominov preko krajin Alžirije v 60. letih 20. stoletja retrospektivno portretira v veliki meri še neokrnjeno naravo in nekatere tradicije, so v sporočilu za javnost navedli besede avtorice razstave Nine Zdravič.

Alžirija se je v prvih letih neodvisnosti soočala s pomanjkanjem strokovnjakov, znanj in ustrezne infrastrukture ter jih kot država v razvoju reševala s podporo in z zavezništvom držav gibanja neuvrščenih. Z njimi je sodelovala in razvila uspešno mednarodno "tehnično kooperacijo", ki je spodbujala prenos znanja, gospodarski in socialni napredek, predvsem z nekdanjo SFR Jugoslavijo, katere del je bila tedaj Slovenija.

V okviru tega sodelovanja je bil avtoričin oče, zdravnik Franjo Zdravič, specialist za plastično in rekonstruktivno kirurgijo, leta 1962 imenovan na več letno medicinsko misijo v Alžiru. Ostali družinski člani so se mu pridružili leta 1963 in tam ostali štiri leta, do 1967.

Na razstavi je med drugim predstavljena manjša zbirka umetnostnih obrti Berberov - nakit, preproge, lončene in bakrene posode, ki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju severno afriške kulture in ki so jih člani družine zbrali na potovanjih po Alžiriji. Prizore narave alžirskih pokrajin prikazuje video s fotografijami iz družinskega arhiva. V razstavo je vključena še zbirka črno-belih umetniških fotografij alžirske puščave, ki jih je leta 1965 posnel alžirski mojster fotografije Abdeslam Khelil in jih podaril avtoričinemu očetu.

Muzej neevropskih kultur je bil prva jugoslovanska ustanova, namenjena zbiranju in razstavljanju izključno zunajevropskih etnoloških predmetov. Deloval je med letoma 1964 in 2001 kot dislocirana enota SEM v baročnem dvorcu Goričane pri Medvodah. Od leta 2001 so zbirke muzeja del stalnih in občasnih razstav SEM.

Zbirke z drugih celin - Azije, Afrike, Amerik in Avstralije - so bile zbrane v 19. in prvi polovici 20. stoletja. Novejše so bile najpogosteje plod raznovrstnih stikov in izmenjav med Jugoslavijo in državami v razvoju v okviru politike neuvrščenih.

Razstavi bosta v SEM na ogled do 8. septembra.