misliCoppolov Megalopolis v Cannesu sprejeli z žvižgi in aplavzom
Cannes, 17. maja - Hollywoodski velikan in v preteklosti že z dvema zlatima palmama nagrajeni Francis Ford Coppola se je v četrtek vrnil na filmski festival v Cannesu s svojim dolgo pričakovanim filmom Megalopolis in naletel na mešan odziv. Nekateri filmski zvezdniki pa so se na festivalu na diskreten način odzvali tudi na vojno v Gazi.
Francija, Cannes.
Plakat za 77. mednarodni filmski festival v Cannesu pred glavnim festivalskim prizoriščem - Palais des Festivals.
Foto: Xinhua/STA
Arhiv Xinhua/STA
Megalopolis 85-letnega Francisa Forda Coppole prikazuje futuristično zgodbo, v kateri je New York postal Novi Rim, v mestu pa poteka odkrit boj o obnovi mesta med županom Cicerom (Giancarlo Esposito) in vizionarskim poslovnežem po imenu Caesar Catilina (Adam Driver). Na četrtkovi projekciji so film po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pospremili s posmehljivimi žvižgi in navdušenim aplavzom.
Z veličastno scenografijo, ekstravagantnimi rimskimi kostumi in velikim talentom bi lahko Megalopolis v prihodnosti postal kultni film, čeprav trenutno bolj kaže, da bo za Coppolo finančna katastrofa, podobno, kot se je zgodilo z njegovim filmom One from Heart iz leta 1981, piše španska tiskovna agencija EFE.
V iskanju podobnosti s starim Rimom je Coppola v filmu o izdajah, moči in ljubimcih uporabil znana imena rimskih likov - Kras, Julija Cicero, Vesta - kar po navedbah EFE še dodatno prispeva k zmedi.
Skoraj dve uri in pol trajajoči film je razkril prebliske Coppolove genialnosti, a premalo, da bi ohranil zanimanje za zgodbo s številnimi vzponi in padci.
V Megalopolisu po navedbah AFP mrgoli citatov in referenc vse od antičnih klasikov do razsvetljenskih filozofov in sodobnih romanopiscev, dialogi pa segajo vse od sodobne angleščine do Shakespearovih verzov in celo latinščine. Poleg tega je film prepleten z arhivskimi posnetki, ki segajo od nacističnih shodov do vesolja.
Megalopolis je eden od 22 filmov, ki se potegujejo za zlato palmo. Letos je na čelu žirije režiserka Greta Gerwig. Nagrajenci bodo znani 25. maja.
So se pa na festivalu v Cannesu, ki se je začel v torek, nekateri filmski zvezdniki na diskreten način odzvali tudi na aktualno vojno v Gazi.
Laura Blajman-Kadar, ki je preživela napad palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra lani, se je v torek pojavila na rdeči preprogi v svetlo rumeni obleki s podobami nekaterih talcev in napisom, s katerim je pozivala k izpustitvi talcev, ki jih Hamas še vedno zadržuje v Gazi.
Francoska igralka Leila Beikhti si je ob premieri novega Pobesnelega Maksa Furiosa: A Mad Max Saga na svojo črno obleko pripela propalestinsko broško. Dan prej je francoski igralec Philippe Torreton nosil rumeni trak v znak podpore izraelskim talcem.
Član žirije, igralec Omar Sy (Lupin), pa je na enem od družbenih omrežij ob začetku festivala pozval k prekinitvi spopadov v Gazi.
Na festivalskem programu je tudi nekaj filmov, povezanih z Bližnjim vzhodom. Med drugim je v netekmovalnem sklopu dokumentarec La belle de Gaza, ki prikazuje boje in sanje palestinskih transoseb v Tel Avivu.
Na programu je tudi celovečerni film palestinskega režiserja Mehdija Flejfela, ki govori o dveh bratrancih. Odraščala sta kot palestinska begunca v Libanonu, nato pa se v upanju za boljše življenje podata na pot iz Grčije proti Nemčiji. Na festivalskem programu je tudi samo en izraelski film, kratki film z naslovom It's Not Time for Pop o mladi ženski, ki je ne zanima udeležba na domoljubnih proslavah.