V Narodni galeriji podelili Valvasorjeva odličja

Verena Perko je muzejska svetnica, doktorica arheoloških in muzeoloških znanosti, predavateljica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, publicistka, pripovedovalka in pesnica. Kot strokovna kritična muzealka se zaveda, da je "muzej brez muzealcev, ki udejanjajo najžlahtnejše muzejsko poslanstvo s srcem, samo stavba z zbirkami in hiša z nezadovljnimi obiskovalci v deželi brez identitete in kolektivnega spomina," so v utemeljitvi navedli njene besede.

Perko je ob prejemu nagrade za STA povedala, da jo je nagrada presenetila ter da jo zaradi svoje hiperkritičnosti ni pričakovala. Meni, da vloga muzeja ni prikazovanje tistega, kar "govorijo in hvalijo vsi". Muzeji morajo pokazati tisto, "kar je skrito, koga smo izrinili iz svojega kolektivnega spomina". Mladim kolegom pa nagrajenka polaga na srce, naj ne pozabijo, kakšna je družbena vloga muzejev. "Muzeji so ogledalo družbe in ogledalo družbi," je povedala.

Kot piše v utemeljitvi nagrade, je prispevek Andreja Smrekarja v umetnostnozgodovniski in muzejski stroki neprecenljiv. S svojim znanstvenoraziskovalnim delom in izjemnimi dosežki, ki so rezultat proučevanja širokega razpona umetnostnozgodovinskih obdobij, vse od srednjega veka do moderne umetnosti, se je zapisal v zgodovino Narodne galerije in muzejske stroke. Je avtor pomembnih projektov nacionalnega in mednarodnega pomena in se je kot široko razgledan intelektualec in izjemen strokovnjak, hkrati pa muzealec pripravljen veliko angažirati tudi za dobrobit Slovenskega muzejskega društva.

Smrekar je za STA povedal, da je ob nagradi, ki je veliko priznanje muzejske srenje muzealcu, neskončno počaščen. Mlajšim kolegom svetuje, naj kljub temu, da se muzej mora spreminjati in do so pred njim vedno nove naloge in področja, vedno pazijo na "osnovne muzealske zadeve, ki se začenjajo z dokumentacijo in skrbjo za njegovo premoženje".

Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke sta prejela Tina Fortič Jakopič in Marko Ličina za razstavo Kruha in iger o slikarstvu Toneta Kralja med drugo svetovno vojno. Razstava je osvetlila drzne likovne komentarje vojne, ki opozarjajo na pomen umetnosti pri uporu in kritiki družbeno-političnih razmer. Dinamična postavitev je poudarila interdisciplinarnost pri raziskovanju umetnin, z didaktičnim pristopim pa je predstavila zakulisje raziskovanja, piše v utemeljitvi.

Nagrado za enkratne dosežke je prejela tudi avtorska skupina za razstavo Universum Plečnik: Od delavnice in mita. Razstava z obravnavo izbranih arhitektovih pristopov in s tematiziranjem kompleksnega odnosa med učiteljem in študenti reflektira bogato Plečnikovo zapuščino in doslej manj izpostavljene teme.

Za enkratne dosežke sta Valvasorjevo nagrado prejela še Janko Boštjančič in Andrej Gaspari za razstavo Enigma - skrivnostno zakulisje vojne. Kot piše v utemeljitvi, uspe razstava z dovršeno interpretacijo osrednjega razstavnega predmeta odstreti številna pomembna vprašanja druge svetovne vojne, začenši z vlogo kodirnih sistemov v vojaških spopadih in pomenom razkritja nacistične skrivne komunikacije do tehničnih podrobnosti kodirne naprave Enigma.

Na današnji prireditvi so podelili še pet častnih priznanj in Valvasorjev nagelj.