V Bežigrajski galeriji 2 spominska razstava del in predmetov Bogdana Borčića

Na spominski razstavi z naslovom Pogledi v atelje: Risbe, slike, grafike in objekti bodo predstavljena dela, nastala v časovnem obdobju 1949-2014. Bistvo Borčićevih likovnih stvaritev so skrbno izbrane stvari iz njegovega zasebnega življenja in njegova videnja likovnih posebnosti morskih polžev in školjk, ki jih je najpogosteje likovno uresničil v svojih delih.

Morske školjke je upodabljal že v svojih slikarskih delih v 60. letih minulega stoletja. Kot bistven in tudi edini likovni akter pa so postale predmet njegovega umetniškega raziskovanja leta 1970 in ostale vse do leta 2014. Razstavljena je tudi manjša slika iz leta 2014, ki nima naslova, in bi bila del veliko večje slike, ki pa je ni dokončal, je ob razstavi zapisal kustos Miloš Bašin.

"Borčićeve risbe, slike in grafike lahko vsebujejo množico prostorov, ki delujejo kot popolnoma odprti prostori, ki nam v posameznih risbah in grafikah kažejo neskončne prostore. Lahko pa nas sooči z množico odprtin, ki se odkrivajo kot okvirji... Zdi se, da nam prikazujejo svojo materialnost in predmetnost... Umetnik stalno ustvarja in vzpostavlja trden, zgoščen svet oblik, ki dopolnjujejo ogled in pogled nanje. Oblikam iz resničnega videza likovne narave (morskih školjk) se (pri)bliža do potankosti," je še zapisal Bašin.

Na razstavi bo poleg Borčićevih umetniških del na ogled tudi njegov risarski in slikarski pribor, slikarsko stojalo ter stol iz njegovega ateljeja, ki je bil pogost Borčićev motiv in navdih. Razstavljene bodo tudi dokumentarne fotografije: portreti Bogdana Borčića in prizori iz umetnikovega ateljeja, ki so jih ustvarili Miloš Bašin, Oskar-Karel Dolenc, Tihomir Pinter ter neznane fotografinje in fotografi.

Bogdan Borčić se je rodil leta 1926 v Ljubljani, kjer je živel do leta 1980. Med letoma 1943 in 1944 je obiskoval slikarsko šolo Mateja Sternena in risarsko šolo pri Francetu Goršetu. Leta 1944 so ga internirali v Dachau. Po drugi svetovni vojni je končal Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Na akademiji je leta 1952 končal še podiplomski študij slikarstva pri profesorju Gabrijelu Stupici.

Po študiju je bil najprej zaposlen kot profesor v gimnaziji v Novem mestu, kjer je poučeval risanje in umetnostno zgodovino, pozneje je deset let vodil likovni oddelek v Centru za estetsko vzgojo, poznejšem Pionirskem domu. Izpopolnjeval se je tudi po Evropi. Med drugim je ustvarjal v ateljeju Friedlaenderja v Parizu. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je poučeval na slikarskem oddelku, pozneje na grafičnem. Leta 1979 je predaval kot gostujoči profesor na Likovni akademiji v Monsu v Belgiji.

Predstavil se je na skoraj 200 samostojnih razstavah ter sodeloval na številnih skupinskih doma in v tujini. Za umetniško ustvarjanje je prejel več kot 50 nagrad in priznanj v Sloveniji in tujini, med drugim leta 2005 Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Njegove umetnine so v pomembnih zbirkah doma in v tujini. Ustvarjal je risbe, slike, grafike, ilustracije in objekte. Od leta 1980 je živel v Slovenj Gradcu, kjer je aprila 2014 umrl.