misliOb 100. obletnici smrti Kafke simpozij in knjiga njegove kratke proze
Ljubljana, 29. maja - Na Filozofski fakulteti v Ljubljani (FF) se bo popoldne začel simpozij z naslovom Kafka za vse čase, na katerem bodo ob 100. obletnici avtorjeve smrti počastili njegov literarni opus. Ob jubileju bo izšla tudi Kafkova zbrana kratka proza v prevodu Štefana Vevarja, ki jo bo ob simpoziju izdala ena od soorganizatork dogodka, založba Beletrina.
Češka, Praga.
Kip Franza Kafke (1883-1924) v židovski četrti, ki ga je ustvaril umetnik Jaroslav Rona.
Foto: Kaja Šoštarec/STA
Arhiv STA
Simpozij z založbo Beletrina organizirajo oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo na FF ter programska skupina Literarnoprimerjalne in literarnoteoretske raziskave.
Simpozij o Kafkovem delu in življenju bodo uvedli profesorji z omenjenega oddelka na FF. Z uvodnim prispevkom, ki nosi enak naslov kot samo srečanje, Kafka za vse čase, bo nastopil profesor Tomo Virk. V nadaljevanju mu bosta sledila še profesorja Vid Snoj, ki je svoje predavanje naslovil Kafkova oporoka, in Vanesa Matajc z referatom Kafkovo romanopisje v zgodovini romana.
V drugem, večernem delu simpozija bo na sporedu pogovor o knjigi Zbrana kratka proza, ki ga bo s prevajalcem Štefanom Vevarjem vodila Martina Ožbot, so sporočili iz Beletrine.
Franz Kafka velja za klasika svetovne književnosti in literarno legendo, čeprav je v času svojega življenja objavil le manjši del svojega pisateljskega opusa. Njegova najbolj znana dela so romani Proces, Grad in Amerika, napisal pa je tudi številne kratke zgodbe, pisma in eseje.
V Zbrani kratki prozi se poleg znamenitih pripovedi, kot so Preobrazba, V kazenski koloniji, Sodba, Pred zakonom in Pismo očetu, zbrana tudi vsa druga, manj znana, a kljub temu intrigantna kratkoprozna besedila, ki jih avtor pogosto ni dokončal. Prvi del, Preobrazba, vsebuje tiste zgodbe, ki jih je pisatelj objavil za časa življenja. Med zadnjimi je bil Gladovalec z nepozabno ganljivo prispodobo umetnika in umetnosti, so zapisali pri Beletrini.
Kot so poudarili na založbi, se Kafkovih pripovedi "drži ritualna resnobnost, kakor da se pred nami odvija sveti obred, obenem pa so prepojene s humorjem. Vanje je vtkano neko protislovno bistvo. Zato se še danes čudimo tem preroškim uvidom v absurdni položaj modernega človeka, ki jih pisatelj odstira brez kanca cinizma, in njegove junake vzamemo za svoje".