Slovenija 1.6.2024 9:30

V register nesnovne kulturne dediščine vpisane partizanske pesmi

Ljubljana, 1. junija - V register nesnovne kulturne dediščine je bilo nedavno vpisano petje partizanskih pesmi. Slovenska partizanska pesem se je pojavila med drugo svetovno vojno, po njej pa je nastala bogata produkcija uglasbitev za pevske zbore. Pobudo za vpis je dal Partizanski pevski zbor, ki kot društvo deluje v Ljubljani.

Ljubljana. Partizanske pesmi, ženski pevski zbor Kombinat, pevke, pevski zbor. Foto: Katja Kodba/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Partizanske pesmi, ženski pevski zbor Kombinat, pevke, pevski zbor.
Foto: Katja Kodba/STA
Arhiv STA

Partizanski pevski zbor je tudi nosilec vpisa v register. Kot nosilca sta vpisana še Ženski pevski zbor Kombinat in Moški pevski zbor Slave Klavore Maribor, je zbor sporočil na svoji Facebook strani. Za pobudo so se odločili, da bi nekaj 100 pesmi, ki se nahajajo po različnih knjižnicah in arhivih, ohranili prihodnjim rodovom.

Kot so zapisali na ministrstvu za kulturo, slovenska partizanska pesem izvira iz puntarske in ljudske borbene pesmi, pojavila pa se je med drugo svetovno vojno. Sprva so partizanske, pa tudi borbene, delavske, revolucionarne in uporniške pesmi pele nestalne skupine borcev, ki so bile del gledaliških ali kulturnih skupin in so nastopale na kulturnih dogodkih v partizanskih enotah ali na osvobojenem ozemlju.

Aprila 1944 je začela delovati Pojoča četa ali Invalidski pevski zbor, sestavljen iz 17 vojakov, ki so okrevali v partizanski bolnišnici nad vasjo Planina pod Mirno goro. Partizanski pevski zbor je njegov naslednik.

Po drugi svetovni vojni je nastala bogata produkcija uglasbitev partizanskih pesmi za pevske zbore. To je bil čas, ko je bila partizanska pesem nosilka državniške in uradne glasbene kulture ter del formalnega izobraževanja. Po letu 1991 se je s spremembo družbenega reda zborovsko petje partizanskih pesmi izvajalo predvsem v neformalnih in zasebnih okoljih. V drugem desetletju 21. stoletja pa so posamezni pevski zbori in pevske skupine na novo odkrili partizansko pesem in njen izrazni potencial.

Slovenske partizanske pesmi in druge pesmi upora izvajajo pevski zbori in pevske skupine različnih spolov in starosti, največkrat na koncertih, spominskih slovesnostih ob posameznih dogodkih iz narodnoosvobodilnega boja, posebnih praznovanjih, na pogrebih ter shodih. Postajajo pa tudi del ženskega aktivizma, kot sta primer Ženski pevski zbor Kombinat in Feministični pevski zbor Z'borke.

Repertoar zajemajo iz partizanske in uporniške glasbene tradicije. Poleg avtorskih besedil in glasbe, ustvarjene med drugo svetovno vojno, pogosto vključujejo tudi druge revolucionarne in uporniške pesmi različnih narodov iz različnih časovnih obdobij, so še zapisali na ministrstvu.

Po podatkih ministrstva je v registru trenutno vpisanih 118 enot, evidentiranih pa je 362 nosilcev nesnovne kulturne dediščine. Poleg petja partizanskih pesmi sta bila letos vključena še sokolarstvo in sokolarjenje ter tradicionalno vabljenje na poroko v Prekmurju.

Partizanski pevski zbor bo vpis v register obeležil tudi na koncertu ob 80-letnici delovanja 5. junija v Cankarjevem domu.