misliRazstava v Amsterdamu skozi osebne zgodbe o posledicah nacizma
Amsterdam, 2. junija - V Judovskem muzeju in Narodnem muzeju holokavsta v Amsterdamu je na ogled razstava z naslovom Zaplenjeno. Kot piše na spletni strani muzejev, razstava prinaša osebne zgodbe Judov, povezane s plenjenjem njihovega premoženja v času nacizma in poznejšim vračanjem dedičem prvotnih lastnikov.
Po pisanju francoske tiskovne agencije AFP je predstavljenih osem zgodb posameznikov ali družin, katerih življenja so se spremenila v času druge svetovne vojne, ko je bilo njihovo premoženje zaplenjeno, sami pa so morali pobegniti ali so umrli v nemških koncentracijskih taboriščih.
V tem času je bilo zaplenjenih na tisoče umetnin, verskih artefaktov in drugih predmetov. Po koncu vojne so se njihovi zakoniti lastniki ter njihovi dediči več desetletij borili, da bi dobili nazaj svojo lastnino.
Kot je za AFP povedala Mara Lagerweij, konservatorka v Rijksmuseumu, ki je z obema muzejema sodeloval pri pripravi razstave, želijo z razstavo doseči dvoje: "Pokazati, da je bilo plenjenje judovskih predmetov sistematično, in kak vpliv je to imelo na življenja ljudi."
Po pisanju AFP je zanimiva zgodba Maxa Heppnerja, sina nemško-judovskih beguncev, ki so se kmalu po prihodu Hitlerja na oblast leta 1933 odločili zapustiti Nemčijo. Leta 1942 so nato morali pobegniti tudi iz Amsterdama in nazadnje so se skrivali v kokošnjaku na jugu Nizozemske.
Na razstavi so na ogled Heppnerjev nahrbtnik, ki ga je družina imela v tem času s seboj, in risbe, ki jih je ustvaril v nenehnem strahu, da ga bodo aretirali nacisti.
"Razstava pokaže, kako plitva je civilizacija," je danes 90-letni Max Heppner povedal za AFP. Dodal je, da uradne osebe, ki so prišle zapleniti njihovo premoženje, niso bili nacisti, ampak amsterdamski policisti. "To samo dokazuje, kako nor čas je bil," je sklenil.
Na ogled je tudi grafika nizozemskega umetnika Samuela Jessuruna de Mesquite, ki je bil učitelj in prijatelj slavnega nizozemskega grafika M. C. Escherja. Slednji je grafiko rešil kmalu po tem, ko je bila De Mesquitova hiša izropana, družina pa deportirana v taborišče smrti Auschwitz. Na umetnini je še vedno viden odtis škornja, ki je nastal je, ko so nacisti vdrli v hišo De Mesquite.
Pred drugo svetovno vojno in nacistično okupacijo je na Nizozemskem živela živahna judovska skupnost, ki je štela približno 140.000 ljudi, večinoma v Amsterdamu. V holokavstu je po ocenah življenje izgubilo 75 odstotkov njenih članov oziroma 102.000 ljudi.
Nizozemska se sicer skoraj 80 let po koncu druge svetovne vojne še vedno spopada s svojo vlogo pri preganjanju Judov. Številni nizozemski državljani so skupaj s policijo in železnico aktivno sodelovali z nacisti pri pošiljanju Judov v koncentracijska taborišča, še piše AFP.