Ravnatelj NUK Viljem Leban za STA: Naloga univerzitetne knjižnice je, da servisira potrebe uporabnikov

Ob jubileju ste ob večkrat poudarili, da so se v dolgi dobi delovanja knjižnice nekatere stvari spremenile, nekatere pa ostajajo iste. Ena takšnih je poslanstvo NUK. Kaj je srčika tega poslanstva?

Poslanstvo vsake knjižnice je zbiranje ter prenašanje znanja, vedenja, izkušenj in domišljije, zbranih v obliki zapisov, na vedno nove generacije. Ti zapisi so seveda na različnih nosilcih - papirju, pergamentu, poznejši denimo na magnetofonskih trakovih, DVD-jih, CD-jih. NUK je obenem tudi univerzitetna knjižnica in skrbi, da gradivo in informacije dosežejo tudi tiste, ki to potrebujejo za študij, raziskovanje, poučevanje.

V zadnjih desetletjih ima pomembno vlogo digitalizacija. Kako poteka v NUK?

Ko je govora o digitalizaciji, govorimo o več postopkih. Najprej je tu prenos zapisov na različnih nosilcih v digitalni zapis, s čimer vsebino naredimo dostopnejšo uporabnikom. V NUK smo z digitalizacijo intenzivneje začeli pred slabima dvema desetletjema, tudi s podporo Norveškega finančnega mehanizma. Vzpostavljena je bila Digitalna knjižnica Slovenije, ki ima danes že milijon enot gradiva. V Digitalno knjižnico Slovenije pa ne prispeva le NUK, ampak tudi več kot 600 drugih partnerjev - knjižnic, muzejev in drugih ustanov, tudi tuje, ter društva, organi lokalnih skupnosti in drugi. Gre res za digitalno knjižnico vseh Slovencev, ki obsega že praktično tretjino fonda, ki ga NUK hrani na fizičnih nosilcih.

Vsebine digitalne knjižnice so dostopne zelo hitro, enostavno in brezplačno. Nekatere so zaradi omejitev, ki se vežejo na avtorsko in sorodne pravice, dostopne le v naši hiši, do drugih lahko uporabnik dostopa od koderkoli. Za dela, ki so na trgu razprodana, aktualna evropska direktiva o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, omogoča, da jih po določeni proceduri, če temu ne oporekajo nosilci avtorskih pravic, naredimo dostopna na spletu. Nabor vsebin, ki postajajo dostopne na spletu, se širi, kar je spodbudno, saj gre nenazadnje tudi za vprašanje demokratičnosti dostopa do informacij in znanja in za vprašanje demokracije.

Leta 2021 so bila izbrana Plečnikova dela, med njimi je NUK, vpisana na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. Kaj vpis pomeni za gradnjo NUK II?

Vpis seveda prinaša določene obveznosti in ena od njih je, da je potrebno pred gradbenim posegom na vplivnem območju spomenika izdelati HIA študijo (Heritage Impact Assessments - Presoje vplivov na dediščino). Zemljišče, kjer se bo gradil NUK II, je v vplivnem območju spomenika in zato se zdaj pospešeno pripravlja omenjena študija, ki naj bi bila končana do poletja. Gre za multidisciplinarno študijo, pri kateri sodeluje res veliko strokovnjakov z različnih področij. Pričakujemo, da pri Unescu ne bo zadržkov glede gradnje NUK II, saj so bile v povezavi s to investicijo že opravljene nekatere presoje vpliva na spomenik.

Na kateri točki je trenutno projekt NUK II? Dnevnik je maja poročal, da se bo začetek zamaknil, saj da mora Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) dopolniti razpisno dokumentacijo za iskanje gradbenega izvajalca, ki bi mu pomagal pri arheoloških raziskavah na delu zemljišča...

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki je investitor, je moralo na manjšem delu zemljišča, na katerem bo stal NUK II in kjer pred leti nisi bile izvedene arheološke raziskave, naročiti dodatne arheološke raziskave. Na večjem delu zemljišča so te že bile opravljene. Kolikor sem seznanjen, se je v zadnjem času zapletlo pri postopkih, povezanih z arheološkimi raziskavami, ki jih bo vodil ZVKDS, a pričakujem, da se bodo začele že poleti. Do konca leta ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije načrtuje objavo razpisa za izbor izvajalca za gradnjo in nato prihodnje leto začetek gradnje.

Sicer pa je celoten projekt NUK II prilagojen arheologiji oziroma ostankom rimske Emone, ki bodo prezentirani znotraj stavbe. Ostanki zidov, kloake, vodnjaka in drugo bo vključeno v arhitekturo nove knjižnice.

Prostori v NUK II bodo v glavnem namenjeni uporabnikom, skladišča ostajajo na Leskoškovi ulici. Slednje je v javnosti povzročilo nekoliko začudenja, kako da se bo gradilo nekaj, kar bo premajhno že od začetka...

Na tem mestu moram nekoliko povzeti historiat prizadevanj za gradnjo NUK II. Na začetku je bila seveda v ospredju potreba po dodatnih prostorih za hrambo gradiva, kar pa se je nato rešilo z nakupom prostorov na Leskoškovi ulici. Projekt arhitekta Marka Mušiča iz konca 80. let je še predvideval skladišča na tej lokaciji in je bil tudi po kvadraturi bistveno večji. Leta 2012 je bila nato na mednarodnem natečaju za projekt nove nacionalne knjižnice izbrana rešitev biroja Bevk Perović arhitekti, ki je v prvi fazi še predvidevala tri nadstropja zaprtih skladišč, ki pa smo jih v nadaljevanju opustili in več prostora namenili uporabnikom ter postavitvi gradiva v prostem pristopu. Predstava, da NUK potrebuje prostor za hranjenje gradiva, ni točna. Na Leskoškovi ulici imamo prostora še za približno deset let, preden se bodo skladišča zapolnila.

Naj poudarim, da je NUK narodna in univerzitetna knjižnica. Kot narodna knjižnica predvsem skrbimo, da pridobimo, bibliografsko obdelamo in trajno hranimo ter dajemo v uporabo vse, kar Slovenci napišemo in smo napisali doslej, kar je bila napisanega o Slovencih in slovenski kulturi, tudi če je v drugih jezikih. Kot univerzitetna knjižnica pa z gradivom in informacijami, ki jih nudimo uporabnikom, podpiramo študij, poučevanje in raziskovanje na univerzi in drugih visokošolskih zavodih. Če je naloga narodne knjižnice, da ohrani gradivo za zanamce, je naloga univerzitetne knjižnice, da servisira in podpira potrebe uporabnikov, ki študirajo in raziskujejo in če neko gradivo tej funkciji ne služi, ga univerzitetna knjižnica odpiše. Fond narodne knjižnice se tako ves čas povečuje, gradivo univerzitetne knjižnice pa se ves čas menja.

NUK II je v prvi vrsti zasnovan kot univerzitetna knjižnica, zato v njem ne bo zaprtih skladišč za trajno hrambo gradiva, ampak bodo predvsem uporabniški prostori - individualne študijske celice, skupinske projektne sobe, večji prostori za študij, računalniške učilnice, t. i. ustvarjalnice, manjša večnamenska dvorana, snemalni studio in nočna čitalnica.

Ali je glede na to, da se narava raziskovalnega in akademskega delovanja še posebej v zadnjih letih pospešeno spreminja, tudi zaradi razvoja umetne inteligence ter drugih sodobnih tehnologij, utemeljen strah, da bo NUK II, ko bo končan, tudi že zastarel?

Kot sem že omenil, je v povezavi z NUK II prišlo do konceptualnega premika. Namesto prvotno predvidenih treh nadstropij zaprtih skladišč smo ta prostor pretežno namenili uporabnikom. Prav tako smo prepolovili površine, ki so bile prvotno namenjene pisarnam, in prostor namenili uporabnikom. Hkrati smo zmanjšali število pregrad, ki bi v prihodnosti onemogočale ali pa vsaj oteževale prilagajanje knjižnice novim potrebam. Projekt je zasnovan na način, da je čim bolj prilagodljiv in morda je prav prilagodljivost arhitekture in prostorov njegova najpomembnejša značilnost. Danes ne vemo, kakšne bodo potrebe v prihodnosti, je pa naša naloga, da prostore oblikujemo tako, da jim bodo lahko služili.

Kako v času, ko je vedno več gradiva in informacij dostopnega na spletu, vidite prihodnost univerzitetnih oziroma študijskih knjižnic?

V digitalni dobi informacije ne potrebujejo fizičnega prostora, ampak so nekje na spletu. Iz tega bi lahko sledilo, da tudi knjižnice, če torej posredujejo informacije, kot fizični prostor niso potrebne. A dejstvo je, da se je v digitalni dobi ne le pri nas, ampak tudi v svetu obisk knjižnic, vsaj univerzitetnih, povečal. Ne sicer obisk za izposojo fizičnega gradiva, saj izposoja slednjega upada, ampak obisk knjižnic kot inspirativnih prostorov za študij, raziskovanje in sodelovanje, kjer si študenti v nekem spodbudnem okolju izmenjujejo ideje, sodelujejo, dostopajo do informacij, dobijo tudi pomoč knjižničarjev pri iskanju, uporabi in vrednotenju teh informacij. Zato danes v različnih okoljih, od Azije do ZDA, gradijo zanimive in atraktivne knjižnične stavbe.

Z NUK II bomo zagotovili primerno okolje, prostore in opremo za študij gradiva v knjižnici. Že sedaj opažamo, da veliko študentov v veliko čitalnico prihaja študirat s svojimi prenosnimi računalniki, da prinesejo gradivo s seboj. Seveda je povpraševanje večje od naših trenutnih možnosti. Za primerjavo: v razvitem svetu se število uporabniških sedežev na kampusu glede na število zaposlenih in študentov giblje nekje med 15 in 20 odstotki. To pomeni, da bi v prestolnici samo za Univerzo v Ljubljani, ki ima približno 40.000 študentov, potrebovali 8000 mest. Trenutno je v NUK, Centralni tehniški knjižnici in drugih visokošolskih knjižnicah na voljo približno 2600 do 2700 sedežev. Z NUK II jih bomo pridobili še približno 1400.

Naj tudi povem, kar je splošni javnosti verjetno manj znano, da je v NUK oblikovan konzorcij za nabavo elektronskih virov, ki jih letno uporablja približno 200.000 spletnih obiskovalcev. Gre predvsem za znanstveno in strokovno literaturo - e-knjige, strokovne in znanstvene revije -, ki jih nabavljamo pri mednarodnih ponudnikih teh vsebin in ki so nepogrešljive tako za študij kot znanstveno-raziskovalno delo. Gre za več deset tisoč naslovov, namenjenih našim uporabnikom.

Ob tem ostaja in je še vedno v uporabi tiskana knjiga. V Sloveniji letno izide okrog 5000 naslovov v fizični obliki. Ta tehnologija seveda ne bo zamrla, ampak bo živela vzporedno z digitalnim svetom naprej. Zato je prav, da uporabnikom omogočimo dostop do informacij tako v digitalni kot tudi v analogni obliki.