Svet 3.6.2024 5:30

Mineva stoletje od Kafkove smrti

Praga, 3. junija - Pred 100 leti je preminil češko-avstrijski pisatelj judovskega rodu Franz Kafka, ki velja za literarno legendo 20. stoletja, čeprav je v času življenja objavil le nekaj del. Pisatelju, ki se je podpisal pod dela, kot so Proces, Grad in Preobrazba, so se minuli teden poklonili s simpozijem na Filozofski fakulteti in knjigo zbrane kratke proze.

Češka, Praga. Kip Franza Kafke (1883-1924) v židovski četrti, ki ga je ustvaril umetnik Jaroslav Rona. Foto: Kaja Šoštarec/STA Arhiv STA

Češka, Praga.
Kip Franza Kafke (1883-1924) v židovski četrti, ki ga je ustvaril umetnik Jaroslav Rona.
Foto: Kaja Šoštarec/STA
Arhiv STA

Eden najbolj provokativnih in skrivnostnih pisateljev se je rodil leta 1883 v Pragi v družini trgovca. Študiral je germanistiko in pravo na nemški univerzi v Pragi. Nato je delal v zavarovalnici. Utesnjen v strogo versko tradicijo avtoritativnega očeta, nezadovoljen s poklicem ter prizadet zaradi bolezni je začel ustvarjati z občutkom nemoči človeka pred višjimi silami.

Pod vplivom nemškega ekspresionizma in simbolizma, judovskih mitov, psihoanalize ter filozofije Sorena Kierkegaarda je razvil svojstven aforističen, alegorično-enigmatičen slog, v katerem se realistične podrobnosti mešajo s perspektivo prehajanja iz stvarnega v sanje, s fantastičnimi elementi in parabolami. Imel je močan vpliv na literate 20. stoletja, kot sta Albert Camus in Jean-Paul Sartre.

Umrl je po preboleli tuberkolozi in španski gripi, uradno zaradi odpovedi srca. Pred smrtjo je prijatelju Maxu Brodu naročil, naj uniči vsa njegova dela, česar pa Brod ni storil. Tako je posthumno izšel precejšen del Kafkovega opusa. Brod je kot najboljši poznavalec Kafkovega življenja o njem napisal več knjig, njegov lik je celo ovekovečil v romanu. Že leta 1937 je pod preprostim naslovom Franz Kafka Biografija izdal podatkovno najcelovitejši in pozneje največkrat ponatisnjeni ter dopolnjeni življenjepis.

Kafki in njegovemu literarnemu opusu so se ob 100. obletnici smrti minilo sredo teden poklonili tudi na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ob jubileju je izšla tudi Kafkova zbrana kratka proza v prevodu Štefana Vevarja, ki jo bo ob simpoziju izdala ena od soorganizatork dogodka, založba Beletrina.

V Zbrani kratki prozi se poleg znamenitih pripovedi, kot so Preobrazba, V kazenski koloniji, Sodba, Pred zakonom in Pismo očetu, zbrana tudi vsa druga, manj znana, a kljub temu intrigantna kratkoprozna besedila, ki jih avtor pogosto ni dokončal. Prvi del, Preobrazba, vsebuje tiste zgodbe, ki jih je pisatelj objavil za časa življenja. Med zadnjimi je bil Gladovalec z nepozabno ganljivo prispodobo umetnika in umetnosti, so zapisali pri Beletrini.

Kot so poudarili na založbi, se Kafkovih pripovedi "drži ritualna resnobnost, kakor da se pred nami odvija sveti obred, obenem pa so prepojene s humorjem. Vanje je vtkano neko protislovno bistvo. Zato se še danes čudimo tem preroškim uvidom v absurdni položaj modernega človeka, ki jih pisatelj odstira brez kanca cinizma, in njegove junake vzamemo za svoje".