Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

EPIDEMIJA IN ZDRAVSTVO - O ZDRAVSTVENIH, KRIZAH RAZMERAH IN POSLEDICAH

Kot so zapisali pri založbi, so v trinajstih poglavjih zgodovinarji predstavili raziskane vsebine kužne epidemije v 17. stoletju na Kranjskem ter Štajerskem, okoljsko-zgodovinske poglede na sanitarni kordon v Vojni krajini, položaj ostarelih med epidemijami kolere v 19. stoletju in širjenje malarije med obema svetovnima vojnama. Med tematikami iz zgodovine zdravstva so prvič v slovenskem zgodovinopisju celostno obravnali srednjeveške špitale in predstavili bolezen pelagra, ki je prizadela prebivalstvo na Goriškem in Gradiškem v času Avstro-Ogrske. Predstavljene so zdravstvene razmere beguncev v Avstro-Ogrski in Ljubljani med prvo svetovno vojno, starostna oslabelost kot vzrok smrti v Pulju med letoma 1910 in 1915 ter organizacija partizanskega zdravstva s poudarkom na Slovenski centralni vojni partizanski bolnici med drugo svetovno vojno.

V monografiji so iz različnih vidikov obravnavane epidemije ter nalezljive bolezni, zdravstvene krize in razvoj zdravstva v obdobjih med srednjim vekom ter 20. stoletjem na območju današnje Slovenije in deloma Hrvaške. Teksti v knjigi na novo vrednotijo dosedanje razumevanje epidemij v slovenskem zgodovinopisju in večplastno dopolnjujejo ter izboljšujejo poznavanje tematik iz perspektive socialne zgodovine medicine. Nekateri zaradi povsem novih spoznanj in pristopov vzpostavljajo nova izhodišča za prihodnje zgodovinske raziskave epidemij in zdravstva.

JERZY FRANCZAK: NN - IZPOVEDI SLEHERNIKOV Z RAZLIČNIH STOPNIČK DRUŽBENE LESTVICE

Deževna noč v Krakovu. Trije naključni mimoidoči, ki se iz mesta vračajo domov, naletijo na nezavestnega moškega. Je mrtev? Očitno še diha. Rešilec, urgenca. Kdo je ranjenec? Je brezdomec? Policijska preiskava se zatakne zaradi stare, zguljene osebne izkaznice. Imena se ne da razbrati, Nowak pa je najpogostejši priimek na Poljskem, so o knjigi zapisali pri založbi. Izpovedi slehernikov z različnih stopničk družbene lestvice se spletajo v polifonijo glasov poljskega kapitalističnega mravljišča. S spretnimi slogovnimi prijemi, kot so stanu in izobrazbi primerne pravopisne, slovnične in leksikalne napake, je avtorju uspelo ustvariti realistične, a karikirane jezikovne portrete pripadnikov srednjega in najnižjega družbenega razreda.

Franczak (1978) je poljski prozaist, esejist in literarni zgodovinar. Objavil je več knjig poezije, kot sta Sainte-Fabeau in Dan samosti, znanstvenih monografij, kot je Resnica o neresničnosti, in nekaj romanov. Na poljski nacionalni televiziji je vodil oddajo o knjižnih novostih, še vedno ureja knjižno prilogo tednika Tygodnik Powszechny. V tandemu s krakovskim likovnikom in grafikom Piotrom Kalinskim pripravlja umetniške publikacije. Kot so še zapisali pri založbi, je za svoje delo prejel Grochowiakovo in Czyczevo nagrado, nagrado Premio Tivoli ter štipendijo mesta Krakov in revije Polityka.

Prevajalka Jamnik (1976) je pesnica, pisateljica, učiteljica slovenščine kot tujega jezika, lektorica, urednica in založnica. Leta 2009 je prejela priznanje za mlado prevajalko, leta 2019 pa še Sovretovo nagrado. Prevaja zlasti češko in poljsko prozo, poezijo, dramatiko in besedila s področja humanistike.

STANE SEVER: GENIJ NA GLEDALIŠKEM ODRU - ZGODBA O VELIKEM IN NEPOZABNEM DRAMSKEM IGRALCU

Zgodba o Stanetu Severju je razdeljena na štiri poglavja. V prvem poglavju Mladost in prvi igralski začetki Košir opisuje Severjevo šolanje v Ljubljani in Mariboru ter njegove igralske začetke do angažmaja v Drami. Drugo poglavje Severjeva igralska pot opisuje njegovo delovanje v Drami in njegovo delovanje po odhodu do konca leta 1970, so zapisali pri založbi Pivec. Ob menjavi ravnateljev Drame leta 1961 sledi preskok, v katerem so na preprost način opisane velike spremembe v poustvarjalni umetnosti po koncu 2. svetovne vojne, ki pa so se le počasi uveljavljale v Jugoslaviji in Sloveniji. Po njegovem odstopu iz Drame sledi opis dogodkov v letu 1970, ki se konča s igralčevo smrtjo. Tretje poglavje se začne s podpoglavjem Sever v Mariboru. Sledi del, ki je posvečen njegovim igralskim kolegom, upravnikom in režiserjem. Nekateri od njih so na kratko predstavljeni. Zadnje poglavje predstavlja Severjevo delo na radiu, televiziji in v filmu.

Košir (1964) je diplomirani strojni inženir v pokoju. 36 let je delal v štajerski tovarni avtomobilov kot projektant gospodarskih vozil in avtobusov. Od mladih nog je velik ljubitelj in poznavalec vsega, kar je povezano z glasbenim življenjem doma in v tujini, so še zapisali pri založbi. V strokovnih monografijah objavlja dela, ki so povezana s strojništvom in so njegova poklicna stroka, ter s področja klasične glasbe, opere in drame. Zadnje tovrstno delo je bila knjiga o igralcu Arnoldu Tovorniku.