Nagrada vilenica letos empatičnemu kronistu Miljenku Jergoviću

Jergović je natančen, empatičen kronist nepojmljivih in groznih preteklih časov ter hkrati lepih trenutkov južnoslovanskega prostora, je izpostavil predsednik žirije za nagrado Aljoša Harlamov. Polovica njegovih knjig je dosegljivih tudi v slovenščini v prevodu različnih prevajalcev.

Priljubljenost med bralci in tudi mednarodno prepoznavnost si je zagotovil že s prvencem - zbirko kratkih zgodb Sarajevski Marlboro, v katerem je tematiziral vojno v Bosni in Hercegovini po razpadu skupne države. Svoja dela prepleta tudi z avtobiografskimi in avtopoetičnimi odlomki. Je eden najbolj prepoznavnih intelektualcev in najbolj prevajani sodobni pisec na Hrvaškem, njegove knjige pa so prevedene v več kot 20 jezikov. Prejel bo nagrado v višini 10.000 evrov in prihodnje leto prevod njegovega novega dela v zbirki Vilenica pri Cankarjevi založbi.

Jergović piše pripovedke, eseje in romane z različno tematiko ter objavlja kolumne in članske v številnih časopisih na območju bivše Jugoslavije. Kot piše v utemeljitvi nagrade, sta zanj značilna gibkost jezika in svojevrsten občutek za pripovedovanje, ki zgodovinske, družbene in intimne dogodke naravno spreminjata v literarne mojstrovine.

Šarotar je eden najbolj izvirnih predstavnikov slovenske književnosti, je povedala članice žirije Diana Pungeršič. Izpostavila je zlasti njegova romana Biljard v Dobrayu in Zvezdna karta, ki sta nekakšen diptih o usodi judovske skupnosti v Murski Soboti in širše v Prekmurju. Z njima in tudi z romanom Panorama se je uvrstil v ožji izbor za nagrado kresnik.

V središču njegovega umetniškega ustvarjanja so spomin, jezik, žalost in človekova duša, h katerim pristopa s poetičnim jezikom in značilno počasnostjo. Njegova proza je zaznamovana z opisi narave, mesta in posebne atmosfere, ki jo izpisuje z značilnim poetičnim jezikom in v dolgih stavkih, je zapisala ob izbiri, da se v središče festivala uvrsti tega vsestranskega umetnika, ki med drugim svoje knjiga opremlja z lastnimi fotografijami.

Festival Vilenica bo potekal med 2. in 7. septembrom, ko se bo pretežno v Ljubljani in na Krasu zvrstilo predvidoma 19 dogodkov. V letih do 2027 se bo posvečal temi Krasni novi svet kot aluziji na antiutopični roman Aldousa Huxleyja. Kot je povedal Harlamov, se bodo dotikali tehnoloških sprememb in podnebnih sprememb ter velikih globalnih dogodkov v povezavi z literaturo. Pogovarjali se bodo tudi o izzivih branja na zaslonih in prevladujočih jezikih, kot je angleščina, kar bi lahko predstavljalo izziv za založništvo manjših jezikov.

Letos se bodo z naslovom Ikar 2.0, s katerim se poklanjajo Srečku Kosovelu kot pesniku, ki je v slovensko poezijo uvajal tehnološke besedne zveze in besede, ki se pred tem niso uporabljale, spraševali o umetni inteligenci in o človeškosti literature. To bo osrednje vprašanje okrogle mize Srednjeevropske pobude.

V fokus so postavili sodobno češko literaturo, ki jo bo poleg treh avtorjev, ki bodo obiskali festival, predstavljala tudi spremljevalna antologija. Med stalnicami bo še mednarodni komparativistični kolokvij, tokrat posvečen zgodovini primerjalne književnosti v Srednji Evropi.

Kot je poudaril predsednik društva Dušan Merc, je Vilenica ob robu slovenskega nacionalnega ozemlja in jo je kot tako treba tudi razumeti. "Je zelo pomemben dogodek, ki podpira naše bivanje na obrobju," je dejal Merc in dodal, da je v vseh letih počela vse tisto, kar se je skoncentriralo v nedavnih mednarodnih sejmih v Frankfurtu in Bologni. Prepričan je tudi, da bo živela še naprej. Letošnja bo 39. po vrsti.