Tomaž Horvat za STA: Žanrski film je ustvarjen za skupinsko gledanje in komentiranje

Ob 20. obletnici ste pripravili raznolik in obsežen program. Bi nam za lažjo orientacijo našteli nekaj filmov in gostov, ki jih ne gre zamuditi?

Častni gost festivala bo legendarni režiser Slobodan Šijan, ki se mu bomo poklonili z zvezdo na Prleškem pločniku slavnih in z retrospektivo restavriranih različic filmov Kdo neki tam poje in Davitelj proti davitelju.

Na obisk prihajajo tudi francoski režiser Julien Maury, ki je skupaj z Alexandrom Bustillom eden najvidnejših sodobnih evropskih žanrskih avtorjev, srbski režiser Mladen Djordjević, avtor kultne klasike Življenje in smrt porno tolpe, bo predstavil svoj novi film Delavski razred odhaja v pekel. Tu so še italijanski režiser Federico Zampaglione, španski režiserski dvojec Marisa Crespo in Moises Romera, turški režiser Orcun Behram ter luksemburški režiser Loic Tanson.

Za hudega mačka za najboljši celovečerec se bo potegovalo pet divjih filmov: francoski vampirski triler Ugriz (Romain de Saint-Blanquat), turška zombi grozljivka Pogreb (Orcun Behram), španski okultni triler Ti nisi jaz (Marisa Crespo, Moises Romera), francosko-belgijski kriminalni triler Jedec duš (Alexandre Bustillo, Julien Maury) in italijanska splatter grozljivka Vodnjak (Federico Zampaglione).

Letos bomo predvajali kar dva domača žanrska filma, grozljivko in komedijo hkrati Jama režiserja Dejana Baboseka in premierno triler Pa tako lep dan je bil režiserja Perice Rai. Projekciji bodo seveda pospremili ustvarjalci filmov. Izpostavil bi tudi tekmovalni program kratkih filmov in glasbenih dokumentarcev, maraton kultnih filmov, filme za otroke in mladino ter cel kup atraktivnih naslovov izven tekmovalnega programa.

Kako ste občutili razvoj festivala in kako pomembno je, da je to v prvi vrsti še vedno projekt izjemnih entuziastov, ki pa je skozi leta postajal vse bolj ambiciozen. Kje je za vas ta meja, da se Grossmann ne prelevi v še enega od tipičnih, generičnih festivalov, brez duha, brez napak, spoliran projekt, skratka?

Brez ogromnega entuziazma celotne ekipe festival gotovo ne bi obstajal. A ta entuziazem zahteva vedno več garanja, še posebej, ker se trudimo festival razvijati in nadgrajevati, kar je ob vsesplošni rasti stroškov in manjšanju proračuna vse težje. O profesionalizaciji lahko samo sanjamo, saj nam proračun tega še zdaleč ne dovoljuje. Poleg tega se festival odvija na periferiji, kjer ni primerne infrastrukture, sodelujočih javnih kulturnih zavodov, zadosti turističnih nastanitev, javnih prevozov, niti našega pravega ciljnega občinstva, in še bi lahko našteval. Bojazni, da bi se prelevili v tipični generični festival, žal ni.

Zdi se, da je žanr že dolgo časa v razcvetu v smislu vidnosti - čemu pripisujete, pri nas in v tujini, ta boom?

Ta žanrski razcvet se odvija že vsaj od začetkov našega festivala. Veliko je k temu prispeval razvoj digitalne tehnologije, ki je drastično zmanjšal stroške filmskih produkcij. Zdaj je veliko lažje priti do filmskih prvencev in velikokrat so ravno žanrski avtorji tisti, ki najbolje izkoriščajo to novo pridobljeno tehnološko svobodo. Obenem ti filmi niso več v tolikšni meri odvisni od kino ali dvd distribucije, saj spletne platforme kot so Netflix, Amazon, Hulu in druge omogočajo veliko večjo vidnost in prodajo manjših, bolj drznih filmov.

Posledično je tudi splošno občinstvo postalo bolj odprto za vsebine, pregovorno zvesto žanrsko občinstvo pa je bilo tako ali tako vedno prisotno. Ta razcvet je nenazadnje zelo opazen tudi v neverjetni inflaciji žanrskih festivalov po svetu. Ko smo začenjali z našim, je bilo takih festivalov za peščico, pa še ti so bili ustanovljeni v nekem drugem obdobju. Zdaj jih premore že skorajda vsako večjo mesto v Evropi in ZDA.

O napredku žanrskega filma pri nas pa priča kar letošnji program Grossmanovega festivala, v katerega smo uvrstili dva nova domača celovečerna žanrska filma, kar je naš absolutni rekord. Občinstvo in ustvarjalci so torej gotovo na strani žanrskega filma, upam, da bodo sčasoma to spoznale in ustrezno podprle tudi naše filmske institucije. Šele takrat bomo lahko govorili o žanrskem razcvetu tudi pri nas.

Se strinjate z vodjo žal ugaslega festivala Kurja polt Mašo Peče, ki pravi, da si v žanru lahko avtorji dovolijo več, tudi na ravni sporočilnosti, hkrati pa jim občinstvo zelo veliko odpusti?

Žanrsko občinstvo je ponavadi zelo izobraženo o filmih, ki jih radi gledajo, zato tudi cenijo presežke, ki jih ti občasno ponudijo. Obenem jim tudi veliko lažje odpuščajo tehnične in dramaturške pomanjkljivosti, ki pridejo z nizkimi proračuni, neizkušenostjo in zanosom. Po drugi strani pa je ta žanrski razcvet povzročil poplavo tovrstnih filmov, med katerimi je tudi veliko zelo slabih in generičnih.

Pri sestavi našega programa vsako leto pregledamo nekaj sto aktualnih žanrskih celovečercev, od katerih zgolj slaba desetina vsaj približno ustreza našim kakovostnim kriterijem. Od teh potem približno četrtino uvrstimo v naš program. Tako selekcijo delamo že 20 let in moram potrditi, da je te žanrske ponudbe trenutno ogromno, selekcija pa vedno bolj naporna. A zato so filmi, ki jih vsako leto izberemo v naš program, res vse boljši, bolj drzni in izvirnejši.

Ravno zaradi njih se nam zdi vredno delati festival. Občinstvu pa je vredno priti na naše projekcije in filme doživeti na velikem platnu, tudi ob prisotnosti njihovih avtorjev. Menim, da so žanrski filmi naravnost ustvarjeni za skupinsko gledanje, komentiranje, kritiziranje, vmesno vzklikanje in navijanje ter neskončno debatiranje o raznih kultnih vplivih. V Ljutomeru tekom Grossmanna takšne debate doživiš za vsako drugo mizo in vogalom, kar je zame najboljši del festivala.

Kakšna je vaša finančna slika, kako shajate? Kurja polt se je, kot vemo, morala žal posloviti.

Milo rečeno, zelo slaba. Prej sem že omenil vsesplošno rast stroškov, čemur se proračun javnih sredstev za filmske festivale ne prilagaja, kaj šele dejstvu, da je filmskih festivalov vsako leto več. Še večja težava je centralizacija teh sredstev, ki niti malo ne upošteva pogojev, s katerimi se soočamo organizatorji izven prestolnice. V našem primeru gre recimo približno tretjina proračuna samo za najem osnovne infrastrukture.

Kje so šele stroški najema strokovnega osebja in storitev, ki jih tukaj ni, dodatni prevozi in nočitve! V takšnih pogojih enostavno ne moreš konkurirati festivalom v urbanih centrih. Kljub temu se Grossmannov festival že leta redno uvršča na razne sezname najboljših žanrskih festivalov na svetu, gostili smo prenekatere filmske legende, ki nam jih zavidajo veliko večji festivali, a presenetilo vas bo dejstvo, da smo denimo po točkovnih kriterijih strokovne komisije na ministrstvu za kulturo šele četrti festival v Sloveniji, pri čemer ne upoštevam Liffa. Za vse naše dosežke in prepoznavnost smo se mukotrpno borili in to v svojem prostem času. Takšne reči ti po 20 letih jemljejo veter iz jader, ne zgolj po finančni plati.

Koliko občinstva pričakujete letos? Se vam zdi, da je tudi zaradi festivala Prlekija turistično bolj zaživela? Pred leti so lokalci govorili, da je nekaj dni v Ljutomeru super, potem pa se spet nič ne dogaja.

Vse od omejitev zaradi pandemije z veseljem opažamo redno rast občinstva in tega se nadejamo tudi letos. Stari obiskovalci se vedno radi vračajo, opažamo pa vse več mlajšega občinstva, kar je zelo obetavno.

Kako in koliko je Prlekija turistično oživela zaradi festivala, ne bi točno vedel. Ljutomer je sicer mesto, ki se ponaša s prvim slovenskim taborom, prvimi kasaškimi dirkami, prvo samopostrežno trgovino, izjemnim vinorodnim okolišem in še bi lahko našteval. A dejstvo je, da je mesto postalo najbolj znano ravno po Grossmannovem festivalu in seveda Grossmanovih prvih slovenskih filmskih zapisih.

Če k temu prištejemo še Prleški pločnik slavnih, ki smo ga postavili pred dvema letoma ter spominsko sobo legendarnega Fritza Langa, ki jo ravnokar vzpostavljamo, je Ljutomer daleč najbolj filmsko mesto pri nas. Glede na velikost bi si upal trditi celo na svetu. Ravno filmski turizem je obenem najhitreje rastoča turistična panoga nasploh. A zdi se mi, da lokalna skupnost zaenkrat žal premalo izkorišča to danost in odmevnost ter izjemne turistične potenciale, ki jih ponujata takšen mednarodni dogodek in enkratna filmska zgodovina mesta.