V Notranjskem muzeju razstava o plemstvu na Postojnskem

Razstava je zasnovana kot časovni trak od 12. stoletja, ko je Postojna leta 1136 prvič omenjena v starih oglejskih rokopisih kot Ariperch, do konca druge svetovne vojne, ko na Slovenskem plemstva dokončno ni več, je v izjavi za STA povedala kustosinja pedagoginja Čič.

Za vsako stoletje so izpostavili določene rodbine ter osebnost ali dogodek, ki se jim je zdel zanimiv. Predstavili so 18 rodbin, med drugim Auersperge, Cobenzle, Codellije, Luegerje, od katerih je najbolj znan Erazem Predjamski, gospode Orehovške in Windischgrätze. Dodatno so predstavili še Oglejski patriarhat, ki je imel na tem območju precejšen vpliv, Antona Globočnika pl. Sorodolskega in Josipa Gorupa pl. Slavinjskega. Predstavljeno je tudi dogajanje na Postojnskem in širše v monarhiji.

Za 12. in 13. stoletje so avtorice razstave izpostavile skupne značilnosti gradnje gradov oziroma obrambnih stolpov, vključno s suho gradnjo, v 20. stoletju pa lesno industrijo, za razvoj katere so bili zaslužni Windischgrätzi. V vmesnem času so poudarile npr. zgodbo kobilarne Lipica ali grofa Franza Jožefa Hanibala Hohenwarta, ki je napisal prvi vodič po Postojnski jami, po njem pa je poimenovan tudi jamski hrošč drobnovratnik.

Na razstavi, ko bo na ogled do novembra, bo možno videti tudi več muzejskih eksponatov, med drugim repliko meča iz časa turških upadov, kamniti grb rodbine Cobenzl iz 16. stoletja, repliko ženske obleke iz časa renesanse, več delov bojne opreme vitezov, listino, s katero je cesar leta 1866 kasnejšega postojnskega glavarja Antona Globočnika odlikoval s plemiškim nazivom, in cesarsko listino, s katero je Postojna leta 1909 postala mesto.

Dva eksponata, ki sta bila po besedah Čič ob pripravi razstave "nekako na novo odkrita" v depojih muzeja, pa bosta na ogled prvič: avstroogrska dragonska čelada za podčastnike in zgornji del slavnostne madžarske uniforme iz obdobja 1870-1890, ki so jo nosili avstroogrski generalmajorji, najverjetneje je pripadala Hugu Alfredu Windischgrätzu (1823-1904).

Udeleženke Muzeja za zelence so ob prijavi v program pričakovale, da se bodo z "muzejskim zakulisjem" morda spoznavale z vpogledom v depoje ali arhive, nikakor si niso predstavljale, da bodo pripravljale razstavo. Kot so za STA povedale tri sodelujoče, je bilo delo na trenutke izredno intenzivno, so pa ponosne, da so ob dobrem usmerjanju kustosinje uspele projekt zaključiti in bi izkušnjo še kdaj ponovile.

Slovenski muzeji vse bolj odpirajo vrata občinstvu na različnih predavanjih, izobraževanjih in dnevih odprtih vrat, vendar pa Čič pravi, da kot pedagoginja ne pozna primera, ki bi vključil laično občinstvo v muzejsko dejavnost v tako velikem obsegu, saj so ljubiteljice zgodovine pod sicer njenim budnim očesom in usmerjanjem pripravile razstavo od izbora teme in študija literature do priprave eksponatov za razstavo in končne postavitve.

Kot še eno zanimivost in primer uporabe umetne inteligence je Čič izpostavila iskanje naslova razstave, saj se jim je le "plemstvo na Postojnskem" zdelo "nekoliko dolgočasno". Del naslova Kamen na kamen - palača! je bil tako izbran v anketi na družbenih omrežjih muzeja na osnovi nekaj predlogov, ki jih je, potem ko barinstorming ni obrodil sadov, podal ChatGPT.

Čič, ki je v muzeju zadolžena za pedagoško dejavnost, pravi, da bi s podobnimi projekti radi nadaljevali, a morda ne že naslednje leto. Predvsem bi radi vključili tudi bolj teoretični del, npr. obiske arhivov in depojev, za kar je letos zaradi obsežne tematike zmanjkalo časa. Poleg tega bi lahko udeležencem že vnaprej ponudil določen izbor tematik.