Fritz Lang v Ljutomeru: epizoda z velikim potencialom

Stimulativno bivanje pri Grossmannih

Pri KTD Festival Ljutomer, ki organizira tudi aktualni Grossmannov festival, so prepričani, da ima pričujoča Langova epizoda velik potencial, tako turističen za kraj kot strogo edukativen. Ponuja namreč številne uvide, kako je bivanje pri odvetniku Karolu Grossmannu (1864-1929), intelektualcu in navdušencu nad novimi izumi, vplivalo na Langa (1890-1976), takrat še slikarja in kiparja.

Lang je med okrevanjem v Prlekiji poučeval risanje, pri lončarju pa si je uredil začasni kiparski atelje. Ljutomer z okolico je od nekdaj slovel po odlični glini, ki je bila tudi Langov ustvarjalni material.

Na splošno je imel med svojim okrevanjem številne priložnosti, da ta čas izkoristi za intelektualno, ustvarjalno delo. Grossmann je imel doma obsežno knjižnico, prirejal je gledališke igre, za družinsko rabo je prevedel cikel grških tragedij, Shakespearea in Schillerja. Še ena stvar, ki bi Langa lahko pritegnila, je bilo Grossmannovo ukvarjanje s fotografijo. Čeprav se ji je posvečal predvsem med leti 1904-1910, pa je imel doma obsežno zbirko fotografij, presnetih na diapozitive, ki jo je rad prikazoval.

Toda kot so zapisali na spletni strani, ki spremlja razstavni projekt, je morala mladega Langa bolj kot tehnična plat Grossmannovih izdelkov očarati njihova estetska vrednost. Fotografije so posnete z izjemnim občutkom za prostorske plane in kompozicijo. Podobno kot Langovi kipi in kasnejši prizori v filmih so te fotografije delane po načelih hierarhične ureditve mas in drugih likovnih elementov, predvsem svetlobe in teme, ki se ravnajo po zakonih ravnotežja, gravitacije in absolutne simetrije.

Ob vsem tem je ključna vezanost obeh, Grossmanna in kasneje Langa, na film. Grossmann je že leta 1905 posedoval filmsko kamero in projektor. S kamero je posnel prve tri filme: Odhod od maše v Ljutomeru in Sejem v Ljutomeru ter Na domačem vrtu z intimnimi posnetki lastne družine.

Spominska soba Fritza Langa kot odskočna deska za raziskovanje in domišljijo

Snovalci projekta Spominska soba Fritza Langa, ki obsega potujočo razstavo, trenutno je na ogled v hotelu Jeruzalem na glavnem trgu, spletno stran in nastajajoči grafični roman, so prepričani o številnih vplivih prleškega okolja in tamkajšnjih ljudi ter dejavnosti, ki so se dotaknili Langa.

Kot je za STA povedal Tomaž Horvat, gonilna sila projekta, bo priznani avtor Zoran Smiljanić grafični roman Fritz Lang: Ljutomer, Berlin, Hollywood končal do konca leta, prav kmalu pa naj bi začel izhajati tudi v tedniku Mladina.

Lang je družini Grossmann podaril štiri kiparske izdelke. Glavi malega in velikega Bakhusa, ki spominjata na Langovo obličje, in dve vazi z motivi iz ljutomerske cerkve. Dragoceni kipi, ki jih hrani Slovenska kinoteka, so poleg filmov edina znana umetniška dela Fritza Langa.

Pozoren ogled njegovih najbolj znanih filmov ponuja priložnost za dodatne interpretacije morebitnih vplivov ljutomerskega okolja, ničesar pa ni mogoče trditi z veliko verjetnostjo. Potujoča razstava s panoji plakatov njegovih filmov, izseka iz nastajajočega stripa, fotografije z Langom v kiparski delavnici in replike Bakhusa, so odskočna deska za obiskovalčevo raziskovanje in domišljijo.

Med najbolj slavne filme ameriškega režiserja avstrijskega rodu spadata prelomni futuristični znanstvenofantastični film Metropolis (1927) in vplivni M (1931), predhodnik filma noir. Njegov film iz leta 1929 Ženska na luni - je prikazal uporabo večstopenjske rakete, prav tako pa je bil pionir koncepta raketne lansirne ploščadi in odštevalne ure za izstrelitev rakete.

Postal je filmski režiser, menda v Berlinu

"Naši starši so ga sprejeli v družino. Večkrat je pel, ko ga je na klavirju spremljala starejša sestra Draga. Tudi božični večer je preživel z nami. Udeležil se je domačih kino predvajanj ter med drugim videl tudi tri filme, ki jih je posnel naš oče leta 1905-1906. Prišel je za nami tudi na naš vrt. Mi otroci se z njim nismo pogovarjali, ker takrat še nismo znali nemško.

Potem je moral na gališko fronto, pa je več svojih izdelkov pustil pri nas za spomin. Ko je bil ranjen, se je zdravil v Koflachu na avstrijskem Štajerskem, od koder nam je poslal svojo fotografijo. Na sliki, narejeni še v ljutomerski lončarski delavnici, je on in več njegovih izdelkov. (...)

Ne spominjam se, ali nam je še pozneje kaj pisal, pač pa mi je ostalo v spominu, da smo izvedeli, da se je poročil z neko Theo von Harbou in da je postal filmski režiser, menda v Berlinu," je svoj spomin na slovitega režiserja leta 1984 sklenila Grossmannova hči Božena.