misliOb razstavah izšla še monografija o ohranjanju sodobnih umetniških del
Ljubljana, 14. junija - V Moderni galeriji so predstavili monografijo Od blizu na temo ohranjanja sodobnih umetniških del, ki je nastajala več kot 10 let v projektu, v okviru katerega so odprli tudi istoimenski razstavi v Moderni galeriji v Ljubljani in Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu. Na 540 straneh se nahaja 23 člankov 26 avtorjev ob 345 fotografijah in 47 grafih.
Pri trijezični znanstveni monografiji Od blizu/Izbliza/Up Close so sodelovali strokovnjaki iz več institucij. Avtorice projekta in urednice so Tamara Trček Pečak z ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO), Nada Madžarac iz Moderne galerije v Ljubljani (MG+MSUM) in Mirta Pavić iz zagrebškega Muzeja sodobne umetnosti (MSU Zagreb). Ob omenjenih institucijah so sodelovali še ljubljanska Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in Akademija za likovno umetnost v Zagrebu.
Kot je na pogovoru ob predstavitvi knjige poudarila direktorica MSU Zagreb Vesna Meštrić, je monografija pomemben projekt, saj je vanjo "prelito vse, kar počnejo konservatorji" na področju sodobne umetnosti. Po njenih besedah predstavlja tudi osnovo za razvoj stroke. Direktorica MG+MSUM Martina Vovk je prepričana, da bo knjiga zanimiva tudi za širšo javnost, dekan ALUO Alen Ožbolt pa je povedal, da na akademiji ne pomni tako obsežnega in povezovalnega projekta.
Po besedah soavtorice monografije Mirte Pavić je delo s podnaslovom Ohranjanje, varovanje in konserviranje-restavriranje modernih in sodobnih umetniških del prva monografija, ki se ukvarja z ohranjanjem moderne umetnosti. Obenem je spomnila, da je konservatorstvo edina stroka, ki omogoča neposreden stik z umetninami.
Irena Kralj Cigić s fakultete za kemijo je spregovorila o kemijskem podpisu umetnikov, Katja Kavkler iz Restavratorskega centra ZVKDS pa je izpostavila nekaj tehničnih zagat pri analizi del oz. jemanju vzorcev, pri katerem želijo priti do čim več informacij ob čim manjših poškodbah umetniških del.
Soavtorica knjige Nada Madžarac je pojasnila, da so želeli s knjigo predstaviti "skrivni notranji svet umetnin", od tega, kako in iz kakšnih materialov so nastajale, do vprašanj o morebitnih poškodbah. Po njenem mnenju monografija prinaša zanimivo in poučno branje.
Monografija je predstavljala tudi velik oblikovalski zalogaj, ki se ga je lotil Jernej Kejžar. Kot je povedal, je bil izziv oblikovati monografijo, v kateri je govora o umetniških delih in je bilo treba poskrbeti za estetski vidik ob urejenosti, preglednosti in doslednosti znanstvenih pristopov. Vse pa je bilo nato treba umestiti še v kontekst treh jezikov.
Monografija je nastala ob istoimenskih razstavah. Prvo so odprli decembra 2022 v Moderni galeriji. Kot so tedaj zapisali v galeriji, pri konserviranju-restavriranju umetnin, zlasti modernih in sodobnih, ni rutine. Kot so pojasnili, je pri nekaterih modernih umetninah mogoče vsaj delno še slediti pravilom obravnavanja, ki veljajo za starejše umetnine, tako sta denimo umetnika Marij Pregelj in Gabrijel Stupica še upoštevala tehnološka pravila, že pri drugih umetninah s srede prejšnjega stoletja in še posebej pri sodobnejših delih pa to ne velja več.
Minuli mesec se je razstava selila v Muzej sodobne umetnosti (MSU) Zagreb. Razstava podobno kot monografija izpostavlja etična vprašanja, rezultate naravoslovnih raziskav, tehnologijo nastajanja umetnin ali razloge za nastale poškodbe, konservatorsko-restavratorske posege, včasih pa rešitve, povezane s preventivno konservacijo.