Ustanovljena prva slovenska literarna agencija za avtorske pravice

Kako je nastala Ljubljana Literary Agency, sta pojasnili na današnji novinarski konferenci. Kot je povedala Stanonik, je zastopanje avtorjev, ki jih imajo v programu založbe Pivec, preraslo določene okvirje, zato si je želela, da bi se tega področja lotili bolj profesionalno. Na tej točki sta se našli s Požar skupaj razvili idejo o ustanovitvi literarne agencije, v katero vabita vse slovenske založbe in avtorje, da se pridružijo. Kot je še povedala Stanonik, bo založba Pivec v njej samo ena od založb, skupno bo le lastništvo.

Po besedah Požar, ki si je izkušnje pri posredovanju literature v tujino nabirala kot vodja prodaje avtorskih pravic v Mladinski knjigi, bodo Ljubljansko literarno agencijo, ki je že dobila tudi svojo spletno stran, promovirali kot novo literarno točko na območju Alpe - Mediteran. Za slogan sta si izbrali besedno zvezo Majhni in pametni (small & smart), in sicer iz razmišljanja, da primerjave z anglosaksonskim svetom morda niti niso smiselne in da v tem predelu obstaja nekaj, česar drugi mogoče nimajo.

Kot dolgoletna opazovalka in spremljevalka dogajanja na področju avtorskih pravic, zlasti pa po predstavitvah Slovenije na mednarodnih sejmih v Frankfurtu in Bologni, ki sta bili v tujini ocenjeni pozitivno, je namreč pomislila na to, da je potencial večji od dejanskih domnev. "V resnici nas v tujini precej bolj občudujejo, kako smo podjetni," je povedala Požar.

Po obisku letošnjega sejma v Solunu je ugotovila tudi, da obstajajo želje po povezovanju držav na regionalni ravni, kar se tudi že dogaja kot nasprotje velikim korporacijam in njihovi logiki pri prodajanju avtorskih pravic. Nastajajo posamični regionalni centri kot "povsem nova gravitacijska območja na področju posredovanja literature".

Pandemija je po besedah Požar naredila svoje, za dobro stvar pa se je izkazal razmah literarnega posredovanja prek spleta, tudi s pomočjo skupine Založniki brez meja. Tudi raziskava, ki jo je izvedla v okviru svojega doktorskega študija, je pokazala, da so tuje založbe in literarni agenti naklonjeni nakupu slovenskih avtorskih pravic. Anketa je med drugim pokazala še, da največ zanimanja in najhitrejšo prodajo pravic beleži otroška literatura, zato bo tudi v agenciji večji del verjetno namenjen njej, čeprav se nameravajo ukvarjati tudi z deli za mladino in leposlovjem za odrasle.

Drugi steber poslovanja agencije pa bo predstavljalo svetovanje slovenskim založbam pri doseganju tujih trgov in pomoč tujim založnikom oziroma partnerjem pri vstopanju na slovenski trg. Zanimanje za slednje sta po besedah Požar že izkazali založbi v Kanadi ter finska, srbska in grška založba. Pri tem si obeta, da se bo lahko literatura na ta način razširjala v obe smeri.