Podjed z znanstvenim in fantazijskim dvojčkom o vseprisotni krizolaciji

Obe deli se ukvarjata z vplivom dolgotrajne izolacije in življenja pred zasloni na ljudi. Po besedah glavnega urednika Cankarjeve založbe in urednika obeh knjig Aljoše Harlamova gre za zelo dobro napisani deli, ki skupaj tvorita znanstveno-fantastični dvojček.

V ospredju fantazijskega romana je, kaj se lahko zgodi v prihodnosti, če bo sodobna družba nadaljevala po poti krizolacije, drugo, akademsko delo pa ponuja odgovore na vprašanja, ki se zastavljajo ob branju prve. Priporočeno je vzporedno branje obeh.

Tako distopični roman kot akademsko delo sta na voljo tudi kot zvočni knjigi, ki ju bere avtor sam, in e-knjigi.

Kot je na današnji predstavitvi knjige v Konzorciju povedal avtor, je kriza v današnji družbi postala normalno stanje, besedna zveza krizolacija pa novo stanje sveta, ki mu je vredno nameniti pozornost.

Kriza se je po njegovem prepletla z izolacijo, saj "zaradi kriz postajamo vedno bolj izolirani, osamljeni, zaradi kriz se rojevajo populizmi in populisti, ki države osamijo, ki držijo ljudi v svojih izoliranih skupnostih in tudi sami ostajamo več notri, ker zunaj je kriza".

Krizolacija je tako postala nova normalnost, na katero se je človeštvo po mnenju Podjeda zelo hitro navadilo, obdobje krizolacije pa se je začelo s pandemijo covida-19.

Pandemija je bila tako "leto nič, začetek novega štetja (...) krizolacije". Kot je še dodal Podjed, smo iz pandemije padli neposredno v vojno v Ukrajini, iz te vojne v vojno v Gazi, vmes se je zgodila še podnebna kriza oziroma naravna katastrofa v Sloveniji, tako, da so se v tem času vse krize prepletle v ogromno polikrizo.

Beseda kriza sicer v medicini pomeni prelomno stanje pred spremembo bodisi na bolje ali slabše, to izredno stanje pa je v družbi današnjega časa postalo normalnost. "Kriza je tisto, kar traja ves čas, tako pri posamezniku kot v družbi," je opozoril.

Ob tem avtor še opozarja, da obe deli o krizolaciji nista knjigi za samopomoč, a upa, da ponujata odgovor na glavno vprašanje, kako naj novi človek, homo inzulatus ali izolirani človek, izstopi iz krize. In odgovor naj bi se skrival v skupnosti in empatiji ter dejstvu, da je moč krizolacijo premagati samo skupaj.

Podjed je tudi izpostavil, da bi se morali posamezniki zavedati vrednosti svoje zasebnosti in se zavzel, da bi morali pravico do odklopa vpisati v ustavo.

Beseda o krizolaciji bo drevi tekla tudi na pogovoru s Podjedom in filozofom Tomažem Grušovnikom, ki ga bo v prav tako v Konzorciju vodila pisateljica Agata Tomažič.