misliStritarjeva nagrada letos Petri Koršič
Rogaška Slatina, 5. julija - Stritarjevo nagrado, ki jo literarnim kritikom podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, je na nocojšnji prireditvi v Rogaški Slatini prejela Petra Koršič. Po mnenju žirije njene kritike med drugim izstopajo s samo osnovno usmeritvijo, saj je ena izmed redkih oseb v slovenskem prostoru, ki svoje literarnokritiško delo osredinja okoli poezije.
Ljubljana.
Festival Pranger.
Foto: Bor Slana/STA
Arhiv STA
Kot piše v utemeljitvi nagrade, je poezija zaradi nižje branosti vse redkeje objavljana s podporo Javne agencije RS za knjigo v njenih programskih založbah. S tem je odrinjena na obrobje literarnega prostora, osebe, ki pišejo poezijo, pa so v zadnjih letih v vse slabšem položaju z vidika vidnosti in plačanosti lastnega dela.
Koršič se s svojo zavezanostjo poeziji z zbrano, natančno in pozorno analizo tako rekoč neutrudno bori z mlini na veter, da bi poezija vendarle ostajala živ in viden del slovenske literarne krajine, k čemur bistveno prispeva prav s svojimi žanrsko pravovernimi kritiškimi besedili, ki se ne ogibajo sodb, a obenem ponujajo kompleksen, poglobljen premislek in tehtne, pogosto izrazito izvirne uvide v pesniške zbirke, ki tudi v odnosu do siceršnje kritiške recepcije prinašajo svežino.
Pomembno pri tem je tudi to, da Koršič pri svojem delu ostaja zavezana literaturi - in ne razmerjem v založniškem prostoru - zato so njene kritike vztrajno zapisi o raznolikem naboru književnih del, ki izhajajo pri enako raznolikem naboru slovenskih založb, s čimer kot kritičarka ohranja občudovanja vredno integriteto in zavezanost leposlovju.
Obenem se zaveda tudi krhkosti samega žanra literarne kritike, ki je, podobno kot poezija, tudi sama precej obroben žanr in pomeni, navsezadnje, poklic, od katerega ni mogoče živeti. Koršič literarne kritike ne podpira in soustvarja le s svojim neutrudnim, potrpežljivim delom, temveč razume, da mora biti kritika viden in v literarno krajino globoko ukoreninjen del literarnega polja, kar se med drugim odraža v dejstvu, da je vrsto let vodila tako kritiške delavnice v okviru LUD Literatura. Obenem je bila vrsto let moderatorka in selektorica na kritiškem festivalu Pranger.
Koršič literarne kritike objavlja že vse od leta 1997, kritiško pa je v obdobju kar sedemindvajsetih let sodelovala in še vedno redno sodeluje s širokim naborom medijev, kot so Radio Šudent, časopis Študijozo, revija in spletni portal Literatura, portal Bližji knjigi, časopis Delo, revija Sodobnost, v zadnjem obdobju pa zlasti 3. program Radia Slovenija - program Ars, portala Poiesis in Vrabec Anarhist ter revija Apokalipsa.
Kot je še sporočila žirija, je letos svoje delo začela s premislekom statuta. Ta je doslej omogočal, da nagrado prejme mlada kritičarka ali kritik do dopolnjenega 35. leta. Na pobudo žirije in pristankom upravnega odbora Društva slovenskih pisateljev je bil statut, ki ureja podeljevanje Stritarjeve nagrade, spremenjen in tako lahko Stritarjevo nagrado od letos naprej prejme kdorkoli, ki se ukvarja z literarno kritiko. Posameznik ali posameznica lahko nagrado prejme le enkrat v življenju.
Podelitev Stritarjeve nagrade Petri Koršič je potekala v sklopu festivala Pranger.