Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

ŽIVLJENJE NIMA NASLOVA - LAINŠČKOV ROMAN O PRETRESLJIVEM OTROŠTVU DEČKA DENZIJA

Življenje nima naslova je kratek roman o dečku Denzi, ki živi ob psihično bolni materi, zato doživlja vrsto pretresov, vključno z mamino krajo, odhodom k starim staršem, soočenjem s pijanim dedkom in mnogimi zapleti, ki jih, skrite pred našimi očmi, še vedno preveč pogosto izkušajo mnogi otroci med nami. Lainščkov roman odlikujejo pretanjeno prisluškovanje srcu mladih ljudi, očarljiva dinamičnost dogajanja in danes vse preveč redka pripovedovalska iskrenost. Kot so zapisali pri založbi, s tem kratkim romanom po 105 letih oživljajo svojo zbirko Zabavna knjižnica, v kateri so do leta 1918 izhajala krajša leposlovna besedila večinoma slovenskih, včasih pa tudi drugih slovanskih narodov.

Feri Lainšček (1959) je napisal več kot sto književnih del, ki jih zaznamujejo prekmurska pokrajina in njeni ljudje. Zaslovel je z romani za odrasle in poezijo. Njegova pesniška zbirka Ne bodi kot drugi iz leta 2007 je hitro postala uspešnica, po nekaterih romanih so tudi posneli celovečerne filme, kot sta Halgato in Petelinji zajtrk. Uveljavil se je na področju mladinske književnosti, kratke proze, radijskih in lutkovnih iger, filmskih scenarijev ter kot pisec popevk in šansonov. Za svoje delo je prejel več nagrad, leta 2021 tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Jure Englesberger (1977) je ilustrator, grafični oblikovalec, glasbenik in večplastni ustvarjalec. Na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje je diplomiral iz ilustracije na oddelku za vizualne komunikacije, svoje šolanje pa nadaljeval na Academy of Art and Design v Helsinkih. Riše in ilustrira že od malega. Za delo na področju umetnosti je prejel več nagrad, zadnjo med njimi zlato hruško za ilustracije knjige Romeo in Julija iz sosednje ulice Vinka Moderndorferja.

NOTRANJA MATI - KNJIGA O POSLEDICAH IN ZDRAVLJENJU MEDGENERACIJSKE TRAVME

Knjiga Notranja mati na pionirski način obravnava osebne, kulturne in globalne posledice medgeneracijske travme, ki jo je zadal patriarhat, ter se posveti prenašanju travme z mater na hčere in iskanju načinov, kako prekiniti uničujoči začarani krog, so zapisali pri založbi Primus. Avtorica se v delu sprašuje, zakaj se ženske ohranjajo v manjvrednem in molčečem položaju in zakaj se omejujejo tako v profesionalnem kot v osebnem življenju. Travmo, ki je posledica sistemskega odvzema pravic ženskam v okviru patriarhata, poimenuje materinska rana in razkrije, kako njen začarani krog ohranjajo prav ranjene matere, ki škodljiva prepričanja in vedenja nezavedno predajajo hčeram, so še dodali.

Bethany Webster je pisateljica, mednarodna govornica in ena izmed vodilnih feminističnih avtoric. Leta 2013 je začela pisati blog o materinski rani in hitro izkusila svetovno povpraševanje po njenem delu. Z združevanjem raziskav o medgeneracijski travmi, feministični teoriji in psihologiji z lastno osebno zgodbo je Websterjino delo rezultat desetletij raziskav in lastne poti zdravljenja.

ZIMA - ROMAN O SOOČENJU S PRETEKLOSTJO V NAJBOLJ NEUSMILJENEM LETNEM ČASU

Glavna tema romana Zima je soočanje s preteklostjo, travmo in izgubo, skozi globoko čustvene zgodbe likov pa se avtorica s pomočjo družbeno perečih tem, kot so politična polarizacija, priseljevanje in podnebne spremembe, dotika vprašanj identitete, družine in ljubezni, so zapisali pri založbi. Roman je del pisateljičinega literarnega cikla Letni časi, kvarteta romanov, ki se v krogotoku prehajajoče spremenljivosti gibljejo skozi letna razdobja. Romani Jesen, Zima, Pomlad in Poletje se s prostranimi koraki sprehajajo skozi intimne in skupnostne zgodovine, so zapisali pri založbi.

Škotsko pisateljico Ali Smith (1962) v slovenščini poznamo po romanih Hotelski svet in Naključnost, ki sta oba izšla leta 2008 pri založbi Modrijan. Piše tudi članke za revije The Guardian, The Scotsman, New Statesman in The Times Literary Supplement.