misliV Arlesu razstava Van Gogh in zvezde
Arles, 26. julija - Fundacija Vincent van Gogh Arles je pripravila razstavo z naslovom Van Gogh in zvezde. Povod zanjo je bila vrnitev umetnikove znamenite slike Zvezdna noč nad Rono iz leta 1888 iz zbirke Muzeja d'Orsay v Parizu nazaj v Arles, kjer je delo nastalo.
ZDA, New York.
Van Goghov avtoportret v muzeju v Amsterdamu.
Foto: Hina/STA
Arhiv Hina/STA
Po pisanju spletnega portala Art Daily razstava osvetljuje tako okoliščine, v katerih je slika nastala, kot tudi njen izjemni vpliv.
Razstava predstavi vzdušje druge polovice 19. stoletja tako na področju literature kot znanosti. Tako na umetnike kot mislece tistega časa je namreč vplivala priljubljenost astronomije, kar je še posebej razvidno v delih Victorja Hugoja in Julesa Verna. Obenem so slikarje, kot so bili Jean-Francois Millet, Camille Corot in James McNeill Whistler, navduševali svetlobni učinki noči, svetloba zvezd in poznavanje vesolja.
Intelektualci so nova odkritja predstavljali z besedo in podobo. Izvodi spisov astronoma Camilla Flammariona so bili denimo v času pred nastankom Van Goghovih nočnih prizorov prodani v več sto tisočih izvodih, nova odkritja pa so popularizirale tudi vplivne revije. Znanstvena fantastika in drzne metafizične hipoteze so k navdušenju dodale pridih skrivnostnosti in vznemirljivosti ter močno prispevale k vzdušju, v katerem so nastala Van Goghova nočna dela.
Na razstavi so predstavljene nekatere raziskave, ki so navduševale takratno javnost, vključno z deli velikih znanstvenih ilustratorjev, kot sta bila Etienne Leopold Trouvelot in Lord Ross. Pomembno vlogo pa je imel tudi pojav mestne razsvetljave, ki odseva tudi na sliki Zvezdna noč nad Rono.
Vpliv tega nočnega prizora je bil izjemen, kar dokazujejo dela umetnikov, kot so Edvard Munch, Augusto Giacometti, Robert Delaunay, František Kupka, Kazimir Malevič, Georgia O'Keeffe, Helen Frankenthaler in drugi pomembni umetniki, ki so predstavljeni na razstavi.
Van Gogh je zvezde preučeval zelo natančno, o čemer priča natančna razporeditev ozvezdij na njegovih slikah. V pismu bratu Theu julija 1888 je o njih pisal kot o zatočišču preminulih. To prepričanje, ki je bilo pomembno v para-znanstveni literaturi sredi 19. stoletja, je vplivalo tudi na Van Goghove sodobnike, kot so Akseli Gallen-Kallela, Odilon Redon, James Ensor, Wenzel Hablik in Constantin Ciurlionis.
Navdušenje nad nočjo pa je ostalo prisotno tudi v sodobni umetnosti. V razstavo so tako vključena tudi dela umetnikov, kot so Tony Cragg, Alicja Kwade, Anselm Kiefer, Mariko Mori, Gillian Brett, Alfred Smith, Dove Allouche, Yves Klein in Lee Bontecou.
Van Gogh (1853-1890) se je rodil v Zundertu na Nizozemskem. Leta 1880 se je posvetil umetnosti, šest let kasneje pa odšel v Pariz, kjer je preučeval impresioniste. Leta 1888 se je naselil v Arlesu v Provansi v rumeni hiši, kamor je povabil tudi svojega prijatelja Gauguina.
Maja 1889 je bil sprejet v psihiatrično bolnišnico v Saint-Remyju v bližini Arlesa. Leto zatem se je preselil v Auvers-sur-Oise v bližini Pariza. Julija 1890 se je na pšeničnem polju ustrelil.
Razstava v Fundaciji Vincent van Gogh Arles bo na ogled do 8. septembra.