Predstava potopitvenega gledališča Celjski grad postavlja v čas pred 500 leti

V središču štirje osrednji člani rodbine Celjskih grofov: Herman II., Barbara Celjska, Friderik II. in Ulrik II.

Ustvarjalci predstave so se odločili, da razširijo zgodbo Celjskih grofov, ki jo večina pozna po tragični ljubezni Friderika in Veronike, ki je le del celotne zgodovine rodbine. Obenem se načrtno niso kronološko držali zgodovinskih dejstev, saj so si po besedah dramaturginje želeli predstaviti več likov, ki v resnici niso ves čas sočasno živeli. Tako denimo eden od prizorov prikazuje Hermana, ko objokuje smrt svojega vnuka, čeprav je bil dejansko že vrsto let mrtev, ko je bil Ulrik II. ubit, je pojasnila Nuša Komplet Peperko. Kot je dodala, si s tem "dovolimo (pre)hitri vzpon in nenaden propad rodbine doživeti zelo osebno skozi Hermanovo stisko, ki tokrat ni le oblastiželen vladar, ampak predvsem ded, ki je tudi po svoji krivdi izgubil vnuka. Tovrstno poigravanje s časom nam je tako ostrilo odnose med posameznimi liki, obenem pa omogoča večjo identifikacijo (potopitev) samih obiskovalcev z zgodbo".

Predstava se začne z za Celje zelo pomembnim dogodkom - podelitvijo mestnih pravic, ki jih je knežjemu mestu leta 1451 podelil Friderik II. Na slovesnosti ob tej priložnosti se na Celjskem gradu zberejo vsi člani rodbine Celjskih, kar se v resnici ni zgodilo, saj je bil Herman tega leta že mrtev, Barbara pa najbrž že okužena s kugo nekje na Češkem, je povedala avtorica uprizoritvene predloge. Kot je poudarila, so ji bili bolj pomembni posamezni člani družine, odnosi in trenja med njimi, kar je lažje prikazala tako, da je imela vse like hkrati na enem mestu. Tako se denimo Herman sprašuje, zakaj je hči Barbara prišla brez moža Sigismunda, in ob tem spomni, da ga je prav on rešil smrti v bitki pri Nikopolju.

Po tem uvodnem srečanju se liki razpršijo na številna grajska prizorišča, skupaj z njimi pa tudi gledalci glede na svojo željo oz. interes, katero zgodbo želijo spremljati - Ulrikovo, Barbarino, Hermanovo ali Friderikovo. Lahko bodo prisluhnili tudi spletkam vodje gradu in kronista, plesali z Galiardo ali slišali svojo usodo od vedeževalk. Nekateri obiskovalci bodo imeli tudi posebne naloge, vsi pa bodo lahko predstavo spremljali od blizu in jo doživeli na edinstven način, je prepričana dramaturginja.

Gledalci potopljeni v preteklost, a s hkratnim zavedanjem sedanjosti

Celjski vsi so opredeljeni kot predstava potopitvenega gledališča, ki se od klasičnega gledališča razlikuje po tem, da odstrani četrto steno in "potopi" oz. neposredno vključi obiskovalce v samo predstavo. Metode za to so različne: od uporabe specifičnih prostorov igre do vključevanja občinstva v osrednje dogajanje. Vsak obiskovalec se svobodno giblje skozi dogajalni prostor in si v svojem tempu izbira pot skozi zgodbo, je na julijski novinarski konferenci pojasnila avtorica idejne zasnove Mojca Majcen, ki je srbskemu režiserju Aleksandru Saši Iliću pomagala tudi pri koreografiji.

"V pretočni formi dramske igre, plesa in performansa Celjski grofi še niso bili predstavljeni", je povedala Nuša Komplet Peperko in obenem poudarila, da predstava vsebuje odigrane prizore, kjer so že vnaprej določena prizorišča ter da je improvizacije manj, kot se bo morda zdelo. Z igro so med drugim želeli doseči, da bi tako igralci kot gledalci ves čas imeli pred seboj tako zgodovinsko dogajanje, v katero bi se na trenutke povsem potopili, obenem pa bi se zavedali sedanjosti in poteka zgodovine dogodkov rodbine.

Predstava odpira tudi aktualna vprašanja

Dramaturginja je opozorila še na aktualnost igre, ki se bo kazala predvsem v predstavitvi ženskih likov, zlasti Barbare, ki je presegala svoj zgodovinski čas. V uprizoritvi je predstavljeno tudi žensko zavezništvo - med Barbaro, Veroniko in vodjo gradu, s katerim se zoperstavljajo moški moči in želji po nadvladi.

Predstava, ki se ves čas giblje na ostrih robovih odnosov ter je zelo dinamična in intenzivna, se bo končala v sproščenem vzdušju s sodobnim plesnim vložkom, ki bo odgovarjal na tiho vprašanje, kakšno bi bilo Celje danes, če bi rodbina Celjskih preživela.

Zaenkrat bodo občinstvu ponudili le dve predstavi, kot nekakšen test, ima pa predstava po besedah dramaturginje še veliko potenciala za nadgradnje. Verjetno jo bodo prihodnje leto ponudili tudi tujemu občinstvu.

Celjski vsi bodo na sporedu 23. in 24. avgusta. V interaktivni predstavi bo nastopilo 20 igralcev in plesalcev, ogledalo pa si jo bo lahko 150 gledalcev na en večer.

V vlogah glavnih akterjev epohe Celjskih grofov bodo nastopili Tina Gorenjak, Renato Jenček, Urša Rupnik, Luka Bokšan in Luka Ostrež, ob njih pa med drugim še Igor Sviderski in Gea Erjavec. Nastopili bosta tudi plesalki Vilma Rupnik in Jasna Knez, plesali bodo tudi člani KUD Galiarda. Glasbo za predstavo je spisal Leon Firšt, kostumografinja je Anka Rener, scenograf Primož Mihevc.