Kipar Marko Pogačnik praznuje 80 let

Pogačnik je leta 1967 diplomiral iz kiparstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Že desetletja se ukvarja s krajinsko umetnostjo ter z zdravljenjem Zemlje s pomočjo svoje lastne metode, ki jo je poimenoval litopunktura. S tem je že od začetka poudarjal potrebo po iskanju sožitja z Zemljo, poosebljeno v konceptu Gaje kot panteističnega načina sobivanja planeta in življenja na njem. Te posege je izvajal po vsem svetu, zelo odmevno v Benetkah, na meji med Irsko in Severno Irsko ter v ekvadorskem Quitu.

Kot je pred leti povedal za STA ob odprtju pregledne razstave v Umetnosti galeriji Maribor, ga zanimajo nepoznani ali zatrti potenciali čudovitega zdravja Zemlje.

"S svojo telepatsko in energijsko občutljivostjo zaznavam kraje, pomembne za zdravje in življenje Zemlje. Razvil sem ustrezni jezik dojemanja, s katerim se da te zaznave prevesti v takšno, največkrat slikovno obliko, da jo moj razum lahko prebere. Takšno branje nevidnih razsežnosti prostora imenujemo geomantija. Teoretično ga utemeljujem v svojih knjigah. Pri tem pa, ko tako interpretiram bistvo nekega kraja, se pogosto pokažejo travme in blokade, ki ne dovolijo, da bi kraj lahko polno zadihal. Za take primere sem razvil oblike zdravljenja prostora s pomočjo litopunkture, govorice kozmogramov ali z zvokom," je pojasnil.

Bil je tudi ustanovni član legendarnega gibanja OHO ter v 70. letih minulega stoletja pobudnik komune v primorski vasi Šempas.

Je avtor več knjig, kot so Ljubljanski trikotnik, Elementarna bitja, Ko se boginja vrne ter Zdravljenje zemlje, zdravljenje sebe, ki so bile prevedene v številne jezike. Leta 1991 je za pregledno razstavo v Moderni galeriji v Ljubljani prejel nagrado Prešernovega sklada.

Leta 2016 je prejel naziv Unescov umetnik za mir. Generalna direktorica Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo Irina Bokova je ob tem izpostavila njegov izjemen opus. "Izjemen opus Marka Pogačnika (...) že vseskozi izpostavlja naraščajoče grožnje, s katerimi se sooča Zemlja, a tudi in predvsem procese, s katerimi lahko vsi in vsak med nami ustvarjamo nove oblike sobivanja in sporazumevanja z vsemi živimi organizmi na planetu in vseh njegovih krajinah," je povedala.

V Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju so ob umetnikovi 80-letnici odprli razstavo z naslovom Vedno v začetku, ki je na ogled še do 30. avgusta. Pospremil jo je izid dveh dve publikaciji - knjige s pogovorom Miklavža Komelja s Pogačnikom z naslovom Vedno v začetku ter pesniške zbirke s pesmimi Iztoka Geistra in Pogačnikovimi risbami z naslovom Tihe stvari.