Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu
Ljubljana, 24. avgusta - Založba Litera je knjižne police obogatila s kriminalnim romanom Krvni dolg finskega pisatelja Arttuja Touminena, Založba ŠKUC s pesniško zbirko Milana Šelja Jezik je ključ, Beletrina pa z romanom Norvežana Tomasa Espedala o umetnosti divjega in poetičnega življenja Peš.
KRVNI DOLG Z ZGODBO O LJUBEZNI IN VEČNEM PRIJATELJSTVU
V zbirki svetovne sodobne proze Babilon je v prevodu Klemna Piska izšel kriminalni roman Krvni dolg Arttuja Tuominena. Dogaja se na Finskem, kjer se pozno jeseni zgodi brutalen umor. Skupina moških je popivala in eden izmed njih je bil ubit. Policija kmalu najde okrvavljenega moškega, ki se skriva v gozdu. Kaže, da gre za tradicionalni finski umor, ki se je zgodil pod vplivom alkohola.
Osumljenec Antti Mielonen ima za sabo dolgo kriminalno preteklost. Prav tako tudi žrtev - Rami Nieminen. Glavni inšpektor pozna tako žrtev kot tudi osumljenca. Aretirani osumljenec je njegov najboljši prijatelj iz otroštva, s katerim se nista srečala že 27 let. Žrtev pa je bila nekoč njegov najhujši mučitelj. Inšpektor spozna, da lahko reši obtoženca, s čimer bi se lahko odkupil za preteklost. Krvni dolg je zgodba o odraščanju, otroškem nasilju, ki je brezkompromisno, obljubah, ki nikoli ne zastarajo - predvsem pa je zgodba o ljubezni in večnem prijateljstvu, so o romanu zapisali pri Literi.
Arttu Tuominen (1981) se je rodil v Poriju na jugozahodu Finske, kjer tudi živi in dela kot okoljski inšpektor. Njegova dela so prevedena v številne jezike. Leta 2020 je za svoje delo prejel nagrado vodnik leta. Danska akademija za leposlovje mu je leta 2022 podelila nagrado Palle Rosenkrantz. Po njegovih romanih snemajo tudi televizijske serije.
NOVA ZBIRKA ŠELJA
V zbirka Lambda je izšla pesniška zbirka Jezik je ključ. Kraška zemlja, v katero so pesmi vpete, je na videz vabljiva, a v podrasti se skrivajo številne pasti. Izpovedovalec se v prvem delu predaja podeželski intimi, objemom ljubimcev, ki jih vabi, da se razgalijo in ga tiho použijejo, dokler skupaj z njim v vsej svoji minljivosti ne zbledijo do kože, do kosti. Ljubimca obkrožajo podivjane živali in sanjski prizori nevidnih lestev, pepela pod stopali, pa tudi grožnje družbenega nasilja, ki se z vseh strani poskuša vsiliti med dva.
Šelj prepozna agresijo okolja, ki se ji srdito zoperstavi in ne popusti niti za ceno klofute. Obenem pa poziva vse z roba, da korakajo z njim: Po premici in ne v cikcak ali začarani krog. V zadnjem, najdaljšem sklopu zbirke Šelj popisuje lastne izkušnje z begunkami na njihovem begu pred vojno v Ukrajini, kjer oddaljena vojna dobi zanj drugačen, človeški obraz, je o zbirki zapisal Pino Pograjc.
Milan Šelj (1960) je pesnik, publicist in prevajalec, ki od leta 1992 živi in dela v Londonu. Njegov pesniški prvenec Darilo je bil deležen precejšnje pozornosti. Sledile so pesniške zbirke Kristali soli, Gradim gradove in Slediti neizgovorjenemu. Njegove pesmi so bile doslej prevedene poleg angleškega, hebrejskega in italijanskega tudi v hrvaški, nemški, albanski, estonski, španski in katalonski jezik, v pripravi pa so prevodi v portugalski jezik. Na Krasu, kjer preživi del leta, vsako leto organizira literarno- glasbeni dogodek Poletni večer v Kosmaticah. Izbor njegovih pesmi za otroke pri projektu Tudi pesnik je zaklad je izšel leta 2012. Leta 2020 je tudi izšla njegova prva slikanica za otroke, pesniška zbirka otroških pesmi Kosmatice.
UMETNOST DIVJEGA IN POETIČNEGA ŽIVLJENJA
Tomasu Espedalu je roman Peš s podnaslovom Ali umetnost divjega in poetičnega življenja prinesel prepoznavnost v širšem krogu bralcev in prvo nominacijo za nagrado Nordijskega sveta za književnost. Roman, izpisan v preprostem in nenarejenem jeziku, je hkrati potopis in knjiga o človeku, ki zapusti dom in družino, postane vagabund ter se s hojo poskuša osvoboditi žalosti. Začne se v Bergnu, ko se Espedal odpravi na pot, ki ga v prvem delu popelje po domačih fjordih in hribih, v Wales, Španijo in na Bavarsko, v drugem delu pa v Francijo, Grčijo in Turčijo. Skupaj z njim hodijo tako resnični sopotniki kot tudi znani klateži iz preteklosti, Arthur Rimbaud, Jean-Jacques Rousseau, William Wordsworth, Friedrich Hölderlin in drugi. Njihovi pohodniški zapisi se vrivajo v Espedalova doživetja.
Iz presečišč avtorjevega osebnega izkustva in njegovih branj izluščimo intimnejše drobce o pisateljevem življenju, kadar ni na poti: o otroštvu, izgubah, koncu ljubezni, alkoholu in o otožnosti, ki kljub neštetim prehojenim kilometrom ne izgine. V slovenščino je knjigo prevedla Marija Zlatnar Moe.
Tomas Espedal (1961) se je rodil v Bergnu na zahodu Norveške, kjer je tudi študiral. Njegov prvenec je izšel leta 1988. Na začetku kariere je pisal romane z močno biografsko noto, med katere sodi tudi Peš, ki je prvo Espedalovo delo, prevedeno v slovenščino. Za svoja dela je prejel več nagrad, med drugim je bil leta 2012 nominiran za nagrado IMPAC.