Senja Požar: Ljubljana Literary Agency je novo literarno vozlišče v regiji

V pogovoru za STA je Požar spregovorila o dosedanjem delovanju agencije in načrtih za naprej.

Junija letos je zaživela prva slovenska literarna agencija Ljubljana Literary Agency, ki predstavlja slovenske in tuje založnike ter avtorje na mednarodnih knjižnih trgih. Lahko za začetek poveste kaj o delovanju agencije in njenih načrtih?

V izjemno kratkem obdobju dveh mesecev po junijski novinarski konferenci se udejanja vse, kar smo napovedali. Oblikovali smo ime, slogan, logotip, vzpostavljena je bila spletna stran, delujemo na socialnih omrežjih, sestanki potekajo in situ ter virtualno, katalogi so pred tiskom. Nastaja tudi povsem nov mednarodni povezovalni projekt, ki bo v podporo literarnemu posredovanju in o katerem bomo poročali čez nekaj mesecev. Prioritete pa so jasne. Vsaka literarna agencija mora imeti za uspešen začetek primeren portfelj naslovov.

V katalogih leposlovja in neleposlovja za odrasle in za literaturo za otroke ter za mladino je že potrjenih več kot 250 naslovov skoraj stotih avtorjev in več kot 50 ilustratorjev iz desetih držav. Nekateri so pristopili posamično, nekateri v okviru založb, teh je trenutno deset. Zajeti so čisto vsi knjižni žanri in knjižne kategorije za vse generacije.

V katalogih so dela 45 slovenskih avtorjev in 15 ilustratorjev, ki seveda predstavljajo jedro portfelja. Mnogi med njimi so že uveljavljeni v tujini. Med njimi so Milan Dekleva, Avgust Demšar, Miriam Drev, Maja Gal Štromar, Neli Kodrič Filipić, Marko Kravos, Neža Maurer, Vinko Möderndorfer, Manica Musil, Tone Partljič, Zoran Predin, Svetlana Slapšak, Bina Štampe Žmavc in Janja Vidmar ter Andreja Peklar, Ana Razpotnik Donati, Iztok Sitar in Ana Zavadlav.

Vedela sem, da je Slovenija dosegla večjo prepoznavnost v tujini pred, ob in po uspešnih častnih gostovanjih na knjižnih sejmih v Frankfurtu in Bologni. A da bo zanimanje tudi iz drugih držav v regiji, Evropi in zunaj nje, tako veliko si na novinarski konferenci še nisem upala napovedati. Poleg slovenske literature boste v našem portfelju našli tudi avtorje iz Hrvaške, Srbije, Makedonije, Grčije, Kanade, Finske, Italije, Nemčije, Indije in ZDA. Vse od začetka je bil glavni cilj agencije, da bi se pomembno razlikovala od drugih z večjo regijsko prebojno močjo, ki bo presegala meje Slovenije.

Kako je s financiranjem agencije?

Poslovni model agencije je vzdržen. To nam omogoča mednarodni portfelj, s katerim odpiramo povsem nove vidike mednarodnega sodelovanja v širši regiji od Alp do Mediterana, o katerih bomo še poročali. Literarno posredovanje je seveda naša temeljna dejavnost, vendar pa agencija avtorjem in založbam v Sloveniji in tujini nudi tudi druge storitve, kot so raziskave trga, mreženje, izobraževanja. Preprosto smo vsi združili moči na ravni vsega, kar že obstaja in poznamo. Literarna agencija je samostojna poslovna enota, ki je odprta vsem zainteresiranim v regiji in zunaj nje.

Poslovni model vsekakor predvideva tudi postopno rast dejavnosti ter širjenje kapacitet v naslednjih letih. Za ta razvoj želimo v prihodnjih mesecih izkoristiti vse možne podporne mehanizme v Sloveniji in zunaj nje. Prejela sem mnoga pozitivna mnenja in pisma podpore v tujini, ker omogočamo regijsko literarno izmenjavo, kar nas navdaja z realnim optimizmom.

Kakšno je zanimanje tujih založnikov za slovenske avtorje. Se je v zadnjih letih okrepilo?

Prebojna moč literature nekega naroda se vsekakor poveča, če država gostuje na pomembnih knjižnih sejmih. Zagotovo je avtorske pravice bistveno lažje prodati v tujino zdaj kot pred desetimi leti. V zadnjem desetletju se je na področju mednarodnega sodelovanja opolnomočilo precej slovenskih založb, pridobili smo mnogo kontaktov in za nami je ogromno sestankov, literarnih prireditev pa tudi več sklenjenih pogodb.

Tudi javna agencija za knjigo je bila skozi ves proces v veliko oporo in lahko smo ponosni, da jo imamo. Avtorji, katerih dela so bila prevedena v tujini, si lažje obetajo prevod naslednjega dela. Avtorji, ki šele vstopajo na ta mednarodni vlak, imajo višje odskočišče, kot bi ga imeli pred leti, ker imajo oporo v opolnomočenih slovenskih založbah, agenciji za knjigo in v naši agenciji. Ne glede na omejitve majhnih knjižnih trgov se na svetovnih knjižnih sejmih odvija zahtevna globalna poslovna konkurenca, saj založbe in agencije iščejo najboljše, najbolj zanimive naslove. Take, ki se najbolj prodajajo. Zato delujemo na obeh ravneh.

Ponosni smo na naše odlične slovenske avtorje in ilustratorje, obenem pa smo se naučili, kako delujejo globalni mehanizmi trženja z avtorskimi pravicami. Vsi moji kolegi po svetu so pozdravili, da je Slovenija vendarle dobila profesionalno literarno agencijo.

V portfelju agencije, ste rekli, so vsi žanri. Ali med njimi kakšen vendarle prevladuje

Nobena skrivnost ni, da se otroške knjige prodajajo najhitreje in najlažje, zaradi nižjih vstopnih stroškov za celotne prevode in druge promocijske dokumente. Prvi zajem naslovov v katalogih izkazuje 149 knjig za otroke in mladino in 105 knjig za odrasle, skupaj prek 250 naslovov. Zanimanje je zares veliko in praktično dnevno dodajam nove. Naj še enkrat spomnim, da se je ta prvi paket naslovov oblikoval v slabih dveh mesecih.

Prve agencijske pogodbe so bile sicer sklenjene za literaturo za odrasle, kar me je res prijetno presenetilo, ker je za promocijo beletristike potrebnega bistveno več angažmaja. Poleg tega založbe kandidirajo na razpisih za subvencije in mine leto ali celo dve, preden prejmem natisnjen prevod. Zagotovo je zanimanje za slovensko beletristiko večje kot pred leti, vsaj moje izkušnje so take. Menim, da je temu tako, ker nas zdaj v tujini bolje poznajo.

Je ta prepoznavnost tudi posledica častnega gostovanja na knjižnih sejmih v Frankfurtu in Bologni ali so bili zametki že prej?

Gre za dolgoročen in zelo specifičen proces na področju gradnje imidža neke literarne krajine. Založbe so bile do neke mere mednarodno dejavne že desetletja pred obema gostovanjema. Posamezniki so bili pionirji na tem področju. Ko pa je Slovenija podpisala pogodbi o častnem gostovanju, smo vsi deležniki pristopili k literarnemu posredovanju bolj sistematično, organizirano in povezano. Treba pa bo zavzeto in iznajdljivo delati še naprej, ker svet se vrti in hitro pozabi.

Kako sploh potekajo dogovori z založbami?

Literarne agencije sodelujejo neposredno z avtorji, najpogosteje pa z založbami, ki prenesejo pravice za prodajo v tujino za določen paket naslovov. Pri tem imam v mislih tako prodajo avtorskih pravic kot tudi zastopanje. Poleg tega delovanje na globalnem trgu zahteva tudi sodelovanje z drugimi literarnimi agencijami. Agencije so po svetu različno velike, običajno zaposlujejo 2-3 ljudi, so pa tudi večje, npr. na frankofonskem, anglosaksonskem območju in na Kitajskem. Koagentstvo je pomembno za večjo prebojno moč, saj naša literarna agencija sama ne bi zmogla nagovarjati vseh založb po svetu, četudi nas bi delalo deset. Da je temu tako, priča tudi zanimanje univerzitetne kitajske založbe za sodelovanje z nami, kljub ogromnim agencijam v Pekingu in Šanghaju. Je pa zelo pomembna preglednost teh agencijskih dogovorov in nenehno spremljanje aktivnosti. Za primerjavo, samo na Poljskem je 2400 registriranih založb, aktivnih pa kar čez tisoč. V zadnjih dveh mesecih smo tako pooblastili mnoge agencije po svetu in začrtali sodelovanja.

To vsekakor ni tako enostavno, kot se morda zdi, ker so vse agencije omejene s kapacitetami in jih je treba prepričati v atraktivnost portfelja naslovov. V večini primerov so potrebna tudi stanovska priporočila. Treba je dobro poznati različne knjižne trge in njihove specifike. Poleg sistematične prodaje pa je potrebnih tudi veliko sestankov, ki potekajo na knjižnih sejmih, v okviru študijskih potovanj ali virtualno prek video klicev.

Pri uspešno sklenjenem poslu agenciji pripada tudi provizija. Kako potekajo takšna dogovarjanja?

V svetu so višine provizij ustaljene in znane. Odvisne so tudi od zahtevnosti knjižnega žanra. Provizije so temeljni prihodek vseh agencij. Z vsako pogodbo so točno določeni tudi načini sodelovanja, teritorij in trajanje. Založbe, s katerimi smo sklenili pogodbe o zastopanju, prihajajo iz različnih držav. Nekatere zastopamo po vsem svetu, druge na izbranih knjižnih trgih, podobno je z avtorji. Vsi pa poudarjajo, da jim je najbolj pomembno, da jih zastopa nekdo, ki se spozna na ta posel in mu lahko zaupajo. Pogodbe o zastopanju sklepamo za leto dni z možnostjo avtomatičnega podaljšanja, kar je popolnoma dovolj za normalno agencijsko delo. To je obenem tudi korektno do vseh partnerjev, saj so tuji trgi tisti, ki izbirajo.

Ste se pri ustanovitvi in delovanju agencije zgledovali tudi po kakšnem vzoru iz tujine?

Vsa ta leta, ko sem potovala po svetu, sem opazovala, kako delajo drugi, kako so strukturirani, po kakšnem načelu in modelu delujejo agencije ter se učila iz dobrih praks. Obstajajo hišne agencije posameznih založb ali samostojne agencije. Razlike so tudi med državami, saj je denimo v Franciji veliko samostojnih agencij, v Nemčiji pa relativno malo. Poznam kolege, ki so ustanovili agencijo tik pred razglasitvijo pandemije covida-19, a so se zelo dobro znašli, ker so bili takrat na platformah objavljeni številni kontakti, ki so bili pred tem nedosegljivi. Tudi sama sem si tako pomagala. Žebljica na glavico pa je bilo vabilo na posvet profesionalnih literarnih posrednikov iz Južne in Jugovzhodne Evrope v Grčiji v organizaciji Frankfurtskega knjižnega sejma in Goethe inštituta tik pred častnim gostovanjem Slovenije v Frankfurtu.

Takrat sem pomislila, da bi lahko tudi v Sloveniji prevzeli iniciativo, se še kako drugače organizirali in v tem smislu je zasnovana naša Ljubljana Literary Agency.