Dnevi poezije in vina: Po poteh Ptuja s poezijo ali zaradi poezije

Naključno skozi poezijo

Zdaj že nekajkratna obiskovalka festivala si je letošnjo pot po dogodkih zastavila nekoliko drugače. Ulica poezije, ki se vije do osrednjega prizorišča na Vrazovem trgu, ki ga obiskovalci vsakič napolnijo, da prisluhnejo gostom iz različnih predelov sveta in njihovim jezikom, je bila tokrat izhodišče za met kocke v smislu, kateremu od letošnjih pesnikov in pesnic bo v tem prispevku namenjenega največ prostora.

Med raznobarvnimi listki, ki z verzi "mašijo" prazne zelene steklenice vina, je oko po naključju izbralo modrega, na katerem je bila pesem Ptujčana Zdenka Kodriča, in rdečega, na katerem je bila pesem koroške Slovenke Maje Haderlap.

Kodrič je bil ob svoji 75-letnici letošnji slovenski avtor v središču. Vsestranski ustvarjalec, avtor pesniških zbirk, romanov, radijskih in gledaliških iger ter scenarijev, se je pred Knjižnico Ivana Potrča, kjer je na ogled še razstava njegovih fotografij z naslovom Demontaža, sprehodil skozi svoje delovanje. Med drugim se je spominjal časov v eksperimentalnem oziroma alternativnem gledališču Pekarna v Ljubljani v začetku 70. let.

Poezija, ki bi lahko povzročila molk

Čeprav je pretežno romanopisec, je za svoje pesmi ocenil, da so nekoliko delikatne: "Niso vrhunske, niso pesmi, ki bi šle v zgodovino, in niso pesmi, ki bi pele." Označil jih je za čustvene, svoje pesniške zbirke pa za rešilni jopič, s katerimi se je rešil svojih zagat oziroma bojev s samim s seboj. "Ko to počneš, nisi dovolj vesel, nisi dovolj razpoložen," je povedal Kodrič in ocenil, da bi lahko njegove pesmi povzročale molk.

Na sprehodu, naslovljenem Kilometer poezije, je goste festivala ob spremljavi lokalnega vodnika popeljal tudi na nekatere točke Ptuja, ki so vplivale na katero od njegovih pesmi ali so bile navdih za postavljanje likov v romanu. Začel ga je pri Dominikanskem samostanu, kjer se nahaja Jakobova lestev, ki jo je omenil v svoji zadnji pesniški zbirki Slovenski Faust. Sinoči, kjer je znamenito lestev uporabil kot prispodobo za stremljenje k nečemu višjemu.

Poezija kot posledica molka

Če bi Kodričeve pesmi lahko povzročile molk, pa je Haderlap do ustvarjanja pesmi pripeljala želja po njegovem preseganju. Odraščala je na podeželju na gorski kmetiji, kjer ljudje niso veliko govorili. Oba jezika, tako slovenščina kot nemščina, sta se ji zdela oddaljena, a je imela ves čas željo po njem in po tem, da se izrazi. Za svojo večjezičnost je tako na literarnem pogovoru ocenila, da je bila na začetku nekoliko travmatična izkušnja.

"Moja jezikovna izkušnja je izkušnja pomanjkanja jezika in nisem nikoli izhajala iz izobilja. Ko govoriš o večjezičnosti ali življenju v več jezikih, imaš občutek, da imaš na razpolago veliko jezikov. Sama sem ves čas imela občutek, da si moram osvajati in iskati svoj jezik," je povedala pesnica. Kot je še dodala, je med tema dvema jezikovnima prostoroma, ki sta bila zgodovinsko in politično razmejevana, želela povezovati, ker je želela povezovati tudi sebe.

Ptuj brez festivala ne bi bil enak

Omenjena pesnik in pesnica sta bila le dva od 20 letošnjih gostov, ki so po izboru kuratorja Ilje Kaminskega predstavljali raznolikost pesniških glasov. Osrednji so bili danska pesnica Pia Tafdrup, belorusko-ameriška pesnica Valžina Mort in poljski pesnik Jacek Dehnel, tudi avtor letošnjega Odprtega pisma Evropi, s katerim je opomnil, da nimamo nadzora nad umetno inteligenco, čeprav se je na nekaterih področjih, kot je diagnostika, izkazala za uporabno. Strojem se ne dogajajo naključja, njim se dogaja le statistika, je med drugim zapisal.

Podobno raznoliki so bili koncerti po branjih, od raperja Emkeja prek ljudsko obarvane zasedbe Gugutke do energičnih Kokosy, ter številni dogodki, ki so do večernih pesniških nastopov vodili ne le na Ptuju, ampak tudi v okolici in celo v Avstriji in na Hrvaškem. Organizatorji iz založbe Beletrina s programsko vodjo Kristino Kočan so na Kilometer poezije tokrat povabili tudi s kolesi. Trije pesniki so na ta način s svojimi pesmimi popeljali iz mestnega središča do grajskega parka Turnišče.

Verzi, ki nastajajo v Južni Koreji, ki so jo na festivalu zastopali pesnik Kim Kyung Ju ter pesnici Kim Yideum in Choi Young-Mi kot udeleženci letošnje prevajalske delavnice, so bili pospremljeni s tradicionalnimi okusi države.

S konceptom, ki je poezijo združilo z vinsko ponudbo šestih okoliških vinarjev, je 28. festival, ki ima svoje začetke v Goriških Brdih, v tednu dni ponovno zapolnil različne kotičke najstarejšega slovenskega mesta, od mladinskega kulturnega centra prek stanovanjskih dvorišč do doma upokojencev.

Kot je povedala ena od domačink, Ptuj, ki ga v poletnem času obišče tudi več turistov, brez njega ne bi bil enak. Dnevi poezije in vina sicer niso edini festival, ki v toplih mesecih poteka v tem kraju, saj sta tu še glasbeni festival Arsana in festival sodobne umetnosti Art Stays. Zatem pa se mesto vrne v drugačne tirnice vse do zime, ko ga popestri dogajanje okrog kurentovanja.