misliPodeljene nagrade 10. Festivala kratkega filma - FeKK
Ljubljana, 26. avgusta - Na 10. Festivalu kratkega film - FeKK, ki se je sklenil konec tedna, so podelili nagrade v mednarodnem tekmovalnem programu FeKK BAL s filmi iz držav Balkanskega polotoka ter v domačem program FeKK SLO. Grand prix je prejel kosovski film Krila delavcev, ki ga je režiral Ilir Hasanaj, med nagrajenimi filmi je tudi film Zarje Menart Tri tičice.
Ljubljana, Kinodvor.
Odprtje mednarodnega festivala kratkega filma FeKK.
Foto: Bor Slana/STA
Arhiv STA
Dokumentarni eksperimentalni film Krila delavcev, za katerega je scenarij spisal režiser filma Hasanaj, prikazuje poškodovane delavce, ki zrejo v gledalce filma. "Kako se počutijo, kakšni so njihovi upi, kaj jim prinaša prihodnost," so vprašanja, ki se zastavljajo ob sistemu, ki "visi nad njimi" in je poln nevarnosti in nepravičnosti, so vsebino s prvo nagrado ovenčanega filma povzeli organizatorji festivala FeKK.
Nagrade sta letos podeljevali mednarodna žirija, v kateri so bili Catalin Cristutiu iz Romunije, v Nemčiji rojena Anne Gaschütz in Igor Prassel, ter žirija filmskih kritikov, ki so jo sestavljali Alen Golež, Aljoša Harlamov in Jasmina Šepetavc.
Mednarodna žirija je v programu FeKK BAL nagradila prav tako kosovski kratki film Kot bolno rumena režiserke Norike Sefa, ki gledalca potopi "v Norin spomin, v katerem se resničnosti spojijo", v programu domačih filmov pa animirani film Zarje Menart Tri tičice. Film, ki je nastal v slovensko-hrvaški koprodukciji prinaša zgodbo skrbnice ptic, ki naroči trem ptičicam, naj vodijo dekle skozi temne, neznane pokrajine njene notranjosti.
Posebno omembo v programu mednarodnih filmov je žirija namenila filmu Mož, ki ni mogel molčati. Hrvaško-francosko-bolgarsko-slovensko koprodukcijo je režiral Nebojša Slijepčević. Filmska zgodba je postavljena v Bosno in Hercegovino leta 1993, ko potniški vlak ustavijo paravojaške enote na misiji etničnega čiščenja. Med slovenskimi filmi je bil posebne omembe mednarodne žirije deležen dokumentarni film Razcepljene konice režiserke Hannah Koselj Marušič, ki prikazuje pogovor med dvema študentkama, ki odpira težka vprašanja, tudi o boju z rakom limfnega sistema.
Kritiška žirija je med domačimi filmi nagradila dokumentarec Simona Intiharja Line Rider, ki govori o svetu videoiger. Film je prejel tudi distribucijsko nagrado belgijske hiše Radiotor IP Sales. V mednarodnem programu pa so kritiki nagradili avstrijski film režiserke Olge Kosanović Dežela gora s tragedijo o kafkovskih preprekah avstrijske migracijske zakonodaje.
Nagrada FeKK VR po izboru občinstva je pripadla eksperimentalnemu filmu z naslovom 2023 a Requiem in VR: From Turmoil to Transcendence, so sporočili organizatorji festivala kratkega filma.
Festival kratkega filma - FeKK, ki ga pripravljajo v društvu Kraken in se je začel 19. avgusta v Ljubljani, si je ob ob deseti izdaji izbral slogan To ni faza. Z njim so želeli organizatorji poudariti, da se je festival iz skromnih začetkov razvil v prepoznaven kulturni dogodek, posvečen kratkemu filmu.
Osrednji del festivala sta predstavljala mednarodni tekmovalni program FeKK BAL iz držav Balkanskega polotoka: Albanije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Hrvaške, Grčije, Kosova, Makedonije, Črne gore, Romunije in Srbije ter domači tekmovalni program FeKK SLO. Tekmovalne filme so spremljali kurirani avtorski in tematski programi, med njimi retrospektiva kratkih filmov enfant terriblea sodobnega romunskega filma Raduja Judeja. Ob stoletnici rojstva pa so se s triptihom nedavno restavriranih in redko videnih kratkometražcev poklonili tudi režiserju iz časa nekdanje Sovjetske zveze Sergeju Paradžanovu.