misliS filmom Goli otok v Kinodvoru začetek japonskega trojčka
Ljubljana, 2. septembra - S projekcijo filma Goli otok japonskega režiserja Kaneta Shinda se bo drevi začel cikel treh japonskih filmov, ki ga Kinodvor pripravlja skupaj z japonskim veleposlaništvom v Ljubljani in Japonsko fundacijo iz Tokia. Japonski trojček bosta sestavljala še filma Ožigosan za umor v režiji Seijuna Suzukija in Bleda roža režiserja Masahira Shinode.
Ljubljana.
Kinodvor, kino, kinodvorana, film.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA
Film Goli otrok prinaša zgodbo o štiričlanski družini, edinih prebivalcih majhnega, samotnega otoka. Da bi obdelala izsušeno zemljo, morata mati in oče večkrat na dan s čolnom odveslati do celine po vodo. Režiser Kaneto Shindo, nekdanji pomočnik Kenjija Mizoguchija, je svoje najslavnejše delo označil za "filmsko pesem, ki skuša ujeti življenja ljudi, ko se kot mravlje borijo proti silam narave".
"Zamislil sem si, da bi Goli otok posnel brez dialogov, brez besed in brez scenarija - podobe bi bile vse," je še pojasnil režiser, ki je na Zahodu najbolj znan prav po Golem otoku, dokumentarističnem igranem filmu o družini, ki živi težko življenje na otoku v notranjem morju. Film je režiser Oshima Nagisa nekoč označil za "sliko tistega, kar si o Japoncih mislijo tujci".
V sredo, 11. septembra, bo na sporedu najslavnejši film režiserja japonskega novega vala Seijuna Suzukija. Film so v Kinodvoru opisali kot "anarhičen, huronsko smešen, nezaslišan, brutalen, dih jemajoč in ikonoklastičen".
Protagonist filma Jakuza Hanada, znan tudi kot številka 3, pri opravljanju naloge zgreši tarčo, ker mu na pištoli pristane metulj. Zdaj tudi sam postane "ožigosan za umor", so vsebino filma povzeli v Kinodvoru. Ko so režiserja nekoč vprašali, zakaj ima njegov junak fetiš na hlape kuhajočega se riža, je odvrnil: "Zato, ker je japonski morilec. Če bi bil Italijan, bi ga vzburjali makaroni, ne?"
Kot zadnjega v trojčku bodo 26. septembra predvajali film Bleda roža - eksistencialni noir de noir, posnet v widescreen formatu in črno-beli tehniki, velja za enega ključnih japonskih gangsterskih filmov, so pojasnili v Kinodvoru.
"Na Bledo rožo so močno vplivale Baudelairove Rože zla... Ko sem se lotil projekta, sem spoznal, da nikoli več ne bom mogel uporabiti naivnosti kot teme. ..Ko sem končal s snemanjem, sem se zavedel, da je moje mladosti konec... Če bom še kdaj posnel gangsterski film, v njem ne bo niti malo nasilja. Šef bo nežna očetovska figura, ves dialog pa bo sestavljen iz vljudnih pozdravov kot 'dobro jutro' in dober večer' - kakor v kakšnem Ozujevem filmu," so režiserjeve besede navedli v Kinodvoru.
V središču filmske zgodbe je Muraki, jakuza srednjih let, ki je pravkar prišel iz zapora, kjer je prestajal kazen zaradi uboja člana konkurenčne tolpe. V hazarderskem klubu se zaplete z lepo, skrivnostno mladenko, ki rada tvega. Prevzet nad njeno nenasitno željo po vznemirjenju privoli, da jo bo vpeljal v igre na srečo z višjimi vložki.