misliNa odru ljubljanske Opere baletna uprizoritev Malega princa
Ljubljana, 6. septembra - Na odru ljubljanske operno-baletne hiše bodo danes ob 19. uri premierno uprizorili balet po noveli pisatelja Antoinea de Saint-Exuperya Mali princ. Ljubljanska baletna različica s koreografijo Lukasa Zuschlaga in glasbo skladateljice Aleksandre Naumovski Potisk naslavlja teme, kot sta prijateljstvo ter izguba in približa osrednje teme življenja.
Ljubljana.
SNG Opera in balet Ljubljana.
Foto: Katja Kodba/STA
Arhiv STA
Novela Mali princ francoskega pisatelja Antoina de Saint-Exuperyja je izšla že leta 1943 in zaradi svoje aktualnosti doživela nešteto prevodov v vizualni, odrski in filmski ustvarjalnosti. Ljubljanska baletna različica naslavlja teme, kot so osamljenost, prijateljstvo, ljubezen in izguba. Čeprav na prvi pogled nelogična in fantazijska, pripoved svetu otroške domišljije nasproti postavlja razumskost odraslih, piše na spletni strani ljubljanske Opere.
Ljubljanska baletna različica Malega princa je nastala na pobudo umetniškega direktorja baleta Renata Zanelle, ki je za naslov nove baletne predstave za otroke predlagal Malega princa. Po njegovih besedah s seboj že 25 let nosi beležnico s podobo Malega princa, v kateri je našel svoj zapis, da se zgodba "nadaljuje v Ljubljani". Tako se mu zdi, da je "ob pravem trenutku na pravem mestu". K sodelovanju je povabil koreografa Lukasa Zuschlaga, ki je skupaj z dramaturginjo predstave Tatjano Ažman priredil literarno delo za baletni oder.
Koreograf Zuschlag, za katerega je Mali princ prvi tako veliki koreografski projekt, je na novinarski konferenci povedal, da ga je kljub navdušenju nad projektom zaskrbelo, kako tako klasično knjigo z nelinearno zgodbo predstaviti v manj kot uro dolgi plesni igri.
Za STA je dramaturginja Tatjana Ažman povedala, da so se ustvarjalci predstave povsem odpovedali besedilu. V izhodišče so postavili pilota in dogodek, ki mu je spremenil pogled na svet in samega sebe. Prizore iz literarnega dela so ohranili, obenem pa so želeli poudariti tudi pomen simbolov, denimo vrtnice kot simbola ljubezni in lisice kot simbola modrosti. Želeli so spregovoriti o univerzalnih temah, kot sta prijateljstvo in zaupanje, pa tudi o odraščanju, razočaranju, odrekanju in "o vrednotah, ki imajo osrednje mesto v naših življenjih", je povedala dramaturginja.
Baletna predstava ima tri igralsko-plesne zasedbe. Scenograf je bil Matjaž Arčan, kostumografka Ina Ferlan, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, oblikovalka projekcije Stella Ivšek.