Umetnica in raziskovalka Šebjanič s prvo samostojno muzejsko razstavo v Nemčiji

Kot je objavljeno na spletni strani omenjenega berlinskega muzeja, bodo na ogled med drugim instalacija Neotenous Dark Dwellers _Lygophilia, video esej Lygophilia _ Piscis Ludicrous / Transfixed Gaze in zvočna kompozicija Dark Drops_ Lygophilia.

Predstavitev slovenske umetnice v Berlinu vključuje serijo raziskovalno zasnovanih umetniških del, ki jih je Šebjanič leta 2017 začela v Mehiki in nadaljevala v Sloveniji, da bi raziskala ljubezen (gr.: phileo) do teme (gr.: luge) neznanih prebivalcev na za ljudi neprijaznih mestih, pa so sporočili iz Slovenskega kulturno-in informacijskega centra (Skica) Berlin.

Kot so še zapisali, Lygophilia prepleta mitologijo in znanost, zgodovino in prihodnost, strahove in hrepenenja, celine, kulture, ljudi in nečloveške vrste. Lygophilia pripoveduje zgodbe, v katerih sta v središču dve fascinantni bitji: mehiški aksolotl in slovenski proteus.

Aksolotl in proteus, oba vodna močeradca, ki prebivata na dveh različnih celinah, imata skupno ne le to, da se skrivata pred svetlobo, oba sta tudi primer vzporedne evolucije in endemizma. In oba sta zdaj na seznamu ogroženih živalskih vrst.

Aksolotl in proteus izstopata po svoji dolgoživosti in izjemnih sposobnostih regeneracije. Tudi v odrasli dobi ohranjata večno mladost. Sta protagonista starih mitov, del kulturne dediščine Mehike in Slovenije ter služita kot nacionalna simbola. Zaradi svojih specifičnih lastnosti sta tudi v središču znanstvenih visokotehnoloških raziskav.

Z Lygophilio želi Robertina Šebjanič spodbuditi razmišljanje o naših kulturnih predstavah o biologiji in evoluciji. Aksolotl in proteus sta impresivna primera prilagodljivosti živih bitij na spreminjajoče se procese v naravi in nas spominjata, da na našem planetu obstajajo številne oblike inteligence. Ob ekoloških, geopolitičnih in družbenih spremembah želi umetnica tudi spodbuditi k večji empatiji in spoštovanju naše naravne okolice.

Robertina Šebjanič je slovenska umetnica, ki se v svojem delu ukvarja z biološkimi, kemičnimi, (geo)političnimi in kulturnimi stvarnostmi vodnega okolja ter vplivom človeka na druge organizme. Njeni projekti spodbujajo razvoj empatičnih strategij, ki si prizadevajo prepoznati druge (nečloveške) organizme. V svoji analizi antropocena in njegovega teoretičnega okvira umetnica uporablja izraza avatocen in aquaforming, da bi opozorila na človeški poseg v morsko okolje.

Lygophylia je v Berlinu prikazana v okviru platforme Več kot človek. Oblikovanje po antropocenu. Na ogled bo do 12. januarja prihodnje leto.