misliIzšel prenovljen prevod Bele garde Mihaila Bulgakova
Ljubljana, 16. septembra - Pri založbi Celjski Mohorjevi družbi je v prenovljenem prevodu izšel zgodovinski roman Bela garda ruskega pisatelja Mihaila Bulgakova, v katerem so v ospredju kaotično ozračje in osebne tragedije. Čas državljanske vojne od decembra 1918 do začetka februarja 1919 v Kijevu je podan skozi oči družine Turbin in njihovih prijateljev.
Roman Bela garda prinaša pretresljive zgodbe o lojalnosti, izdaji, ljubezni in izgubi. Preplet realističnega pripovedovanja in dramatičnih zasukov pa bralca vodi skozi vrtince človeških čustev in usod. Roman obenem ponuja temeljit razmislek o človeškem stanju in morali v času vojne, je na današnji predstavitvi povedala urednica Barbara Žnideršič.
Pod prevod se ponovno podpisuje prevajalec ruske in francoske književnosti Marjan Poljanec, ki je Belo gardo prevedel pred skoraj pol stoletja ob začetku svoje prevajalske poti. Kot je Sovretov nagrajenec povedal na današnji predstavitvi romana, je bil takrat to njegov prvi leposlovni prevod, ki se ga je lotil z veseljem. Tokratni prevod je po besedah prevajalca izboljšan, popravljen in osvežen. V njem se obenem zrcali tudi njegovo v petih desetletjih pridobljeno znanje.
Pri prevajanju Bulgakovega sloga se je sicer soočal z več izzivi. Eden od njih je, da so nekateri odlomki v originalu v ukrajinščini, ki jo je sam prevedel v knjižni slovenski jezik. Meni namreč, da uporaba katerega od slovenskih narečij za to ne bi bila primerna.
Spremno besedo k prenovljeni in dopolnjen izdaji romana v Kijevu rojenega Bulgakova ruskega rodu je prispeval zgodovinar, prevajalec in politični analitik Aleš Maver. Kot je dejal danes, roman za slovenske bralce ni pomemben samo, ker je postavljen v eno od ključnih obdobij ukrajinske zgodovine, ampak tudi, ker je malo romanov, ki bi se na tako empatičen način soočali s fenomenom državljanske vojne. Branje Bele garde tako po njegovih besedah pripomore k razumevanju tega, kaj pomeni državljanska vojna in kakšne dileme sproža.
Kot je še povedal Maver, je Bulgakov v Beli gardi vključil ves mozaik dogajanja, ki se je začelo s februarsko revolucijo v takratnem Petrogradu. Ukrajino je takrat zajel val sprememb, ki so za razliko od slovenskih dežel prinesle spoznanje, da je nujna državna osamosvojitev. Ta se "na koncu ni posrečila, ker je bilo preveč interesentov za to žitnico," je dodal.
V romanu Bela garda je tudi opisana rojstna hiša Bulgakova, ki je preurejena v muzej. V luči kulturnopolitičnega boja, ki ga je prinesla aktualna vojna v Ukrajini, je postal jabolko spora. Združenje ukrajinskih pisateljev je namreč pozvalo k zaprtju muzeja z argumentom, da je Bulgakov nasprotoval ukrajinski neodvisnosti ter da v romanu Bela garda žali ukrajinski narod. Maver je ob tem dodal, da se sam, ob upoštevanju različnih okoliščin, vendarle trajno ne bi odrekel človeku takega formata, kot je bil Bulgakov, kot tudi ne delu lastne kulture. "Rodil se je v Kijevu, povezan je z ukrajinsko deželo in je tudi delil ukrajinsko trpljenje v času nekdanje Sovjetske zveze," je še dodal.
Bela garda v slovenskem prevodu je tokrat izšla v 500 izvodih. Za primerjavo - pred skoraj pol stoletja v 3000 izvodih.