V Zürichu razstava del Matthewa Wonga in van Gogha

"V njem vidim sebe. Nezmožnost pripadati temu svetu," je nekoč o van Goghu, ki ga je navdihoval, povedal Wong (1984-2019), ki je bil po pisanju spletnega portala Artdaily eden najbolj obetavnih umetnikov svoje generacije. Razstava, kjer bodo njegova dela v dialogu z van Goghovimi, bo prva večja retrospektiva Wongovega dela v Evropi.

Wongovo slikarstvo je bilo dinamično in barvito, umetnik se je posvečal predvsem ustvarjanju izrazito liričnih krajin. Podobno kot van Gogh je bil tudi Wong samouk. Umetnosti se je pričel posvečati razmeroma pozno, saj je prvo risbo ustvaril pri 27 letih. Zato je hitrost, s katero je v osmih letih ustvaril izjemno raznolik in obsežen opus, presenetljiva. V kratkem obdobju je kot slikar in risar absorbiral osupljivo količino zgodovine umetnosti, ko je poskušal najti svoje mesto v dialogu z umetniki skozi čas. Črpal je iz evropske in ameriške pa tudi kitajske umetnosti. Ni se zgledoval le pri van Goghu, temveč tudi pri slikarjih, kot so Henri Matisse, Shitao, Gustav Klimt, Yayoi Kusama in Alex Katz. Ustvaril je dela, ki so polne aluzij na druge umetnike, hkrati so izjemno osebna in izvirna.

Van Goghov vpliv je še posebej očiten v Wongovi ekspresivni uporabi barv in slikarskem slogu. Neposreden način, na katerega Wong s svojih delih izraža svoje duševno stanje, je podoben kot pri van Goghu. Vendar pa so tudi presenetljive vzporednice v njunih življenjskih zgodbah. Oba sta imela težave z duševnim zdravjem: Wong je zgodaj zbolel za depresijo, trpel za Tourettovim sindromom in avtizmom ter si leta 2019 pri 35 letih vzel življenje. Van Gogh je doživljal psihotične napade, povezane s tesnobo in halucinacijami. Bil je le dve leti starejši, ko je leta 1890 v Auvers-sur-Oise severozahodno od Pariza v starosti 37 let storil samomor.

Umetnika bosta na razstavi predstavljena na način, da bodo poudarjene tako razlike med njima kot tudi skupne značilnosti. Vsakemu umetniku bo namenjen svoj prostor, obenem bodo njuna selektivno povezana. Arhitektura postavitve bo omogočila primerjavo Wongovih del z van Goghovimi na način, da bodo številne odprtine v pregradah v prostoru obiskovalcem omogočile, da bodo lahko manjša van Goghova dela postavili ob bok Wongovim slikam večinoma velikega formata. Skrbno razporejene vizualne osi bodo slikarska svetova obeh umetnikov zbliževale, ne da bi pri tem njuno ustvarjanje izgubilo svojo avtonomijo.

Kot še piše Artdaily, je bil Van Gogh prvi krajinar, ki je v središče svojih slik v tem žanru postavil čustveni izraz svojega notranjega stanja. Tudi Wongove slike so polne čustev, njegov slog slikanja in izbira motivov pa odražata njegov notranji svet.

Razstava bo združila približno 35 Wongovih del in okoli ducat van Goghovih. Wong bo zastopan z deli iz zadnjih petih let njegovega življenja, ki so bila v ustvarjalnem smislu še posebej pomembna, van Goghova dela pa bodo iz zadnjih štirih let umetnikovega življenja, med njimi bodo ključna dela, nastala v Arlesu, Saint-Remyju in Auvers-sur-Oisu.