Dnevi evropske kulturne dediščine: Ko dediščina oživi

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je tudi tokrat v sodelovanju s posamezniki in organizacijami poskrbel za program, ki obsega več kot 400 dogodkov. Ti se bodo v dveh tednih med 28. septembrom in 12. oktobrom zvrstili v 150 krajih po Sloveniji, Italiji in na Madžarskem. Z njimi so se v letu 70. obletnice evropske kulturne konvencije in 75-letnice obstoja Sveta Evrope pridružili skupni evropski temi Dediščina kulturnih poti, mreženja in povezav.

Kot so zapisali na svoji spletni strani, je v središču teme misel, da nam lahko kulturna dediščina v snovni in nesnovni obliki veliko pove o tem, kako so bili narodi, skupnosti in države dolgo povezani in kako so še vedno povezani s skupnimi vrednotami, skupnimi praksami ter željo po ohranjanju in izmenjavi zgodb. S tem so povezane tudi snovne in nesnovne kulturne dediščine, ki sestavljajo našo individualno in kolektivno zgodovino ter identiteto.

V program se vključujejo številni posamezniki in organizacije

Pri oblikovanju programa sodelujejo muzeji, galerije, knjižnice, arhivi, vrtci, osnovne in srednje šole ter posamezniki, ki delujejo v mladinskih klubih, turističnih organizacijah, zvezah kulturnih organizacij in nevladnih organizacijah oziroma društvih. Letos je k programu pristopilo blizu 500 organizacij, sama prireditev pa navadno pritegne kakšnih 50.000 obiskovalcev. Koordinatorka dnevov (DEKD) na državni ravni je Nataša Gorenc, koordinatorka tedna pa Milena Antonić.

Kot vsako leto se bodo tudi letos zvrstili razstave, predavanja, predstavitve, posveti, delavnice, prikazi dediščine in podobno. A kot opozarja Gorenc, program prireditev ni le dejavnost enega tedna, temveč zajema skorajda celoletno pripravo in aktivnosti večine organizatorjev dogodkov. "Duh dnevov in tedna tako rekoč živi skozi celo leto, saj smo na ZVKDS v zvezi s tem projektom osnovali kar nekaj ne le promocijskih, temveč tudi izobraževalnih aktivnosti," je povedala pred letošnjimi DEKD.

Izšla je tudi programska knjižica, ki po regijah predstavlja vse dogodke, ki se bodo zvrstili v tej akciji. Dosegljiva je na spletni strani ZVKDS.

Odprtje v novoimenovanem kulturnem spomeniku Kostanjevica

Celodnevna slovesnost ob odprtju 34. DEKD in 12. tedna kulturne dediščine bo v sredo v Novi Gorici, kjer bo popoldne tudi uradno odprtje v frančiškanskem samostanu Kostanjevica, ki ga je vlada nedavno razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. Samostan s cerkvijo stoji na stičišču različnih kultur ter že stoletja igra pomembno družbeno povezovalno vlogo. Samostanski kompleks je bil v zadnjih desetletjih deležen prenove, v cerkvi pa v zadnjih letih potekajo tudi konservatorsko-restavratorski posegi.

Za lokacijo odprtja je bil izbran, še preden je dobil status državnega kulturnega spomenika. Del slavnostnega odprtja DEKD bo tako med drugim namenjen predstavitvi samostana, ki bo prihodnje leto skupaj s številnimi drugimi akterji na Goriškem igral pomembno vlogo tudi v programu Evropske prestolnice kulture, naziv bosta bosta skupaj nosili mesti Nova Gorica in Gorica.

Namen akcije je spodbuditi zanimanje za dediščino

Namen DEKD je spodbuditi zanimanje javnosti za varstvo kulturne in naravne dediščine, ji predstaviti bogastvo in kulturno raznolikost Evrope ter obenem spodbuditi k njenemu varovanju in obnovi. Kot eden najbolj prepoznavnih projektov pod okriljem Sveta Evrope in Evropske unije na področju kulture vsako leto vključuje več kot 40 držav, podpisnic evropske kulturne konvencije.

Po podatkih ZVKDS se v tem okviru zvrsti kakšnih 70.000 dogodkov, ki jih obišče več kot 30 milijonov obiskovalcev. Po Evropi se DEKD prirejajo od avgusta do oktobra, vsi so označeni z logotipom DEKD, prireditvena mesta pa z zastavo DEKD. V tem času se odpirajo tudi vrata spomenikov, ki so za širšo javnost sicer zaprti.

V Sloveniji so DEKD že od začetka tematsko zasnovani, med cilji, ki jih ob tej akciji zasledujejo na ZVKDS, pa je tudi povezovanje slovenskega kulturnega prostora onkraj države ter vključevanje etničnih skupnosti, ki živijo v Sloveniji. Teden kulturne dediščine, ki poteka sočasno, je medtem nacionalni medresorski projekt. Z njim nagovarjajo zlasti vrtce ter osnovne in srednje šole, kjer z različnimi aktivnostmi spodbujajo k večji vključenosti vsebin s področja ohranjanja kulturne in naravne dediščine v vzgojno-izobraževalne procese.