Poklon viziji 2024 več kot le poklon filmskim ustvarjalcem

Nagrado Darka Bratine, ki jo Kinoatelje podeljuje od leta 1999 v spomin na svojega ustanovitelja, sociologa in filmskega kritika, letos prejme francoski režiser Philibert, in sicer za filmski opus, v katerem zadnja štiri desetletja dokumentira osrednje paradigme, ki poganjajo sodobni svet: pohlep in moč ter norost in njeno drugo plat, lucidnost, so zapisali v sporočilu za javnost.

Medtem ko s svojo nevsiljivo kamero bedi v psihiatričnih bolnišnicah, snema orangutane za stekli živalskih vrtov ali se pogovarja z izprijenimi direktorji vodilnih multinacionalk, Philiber kaže svet natančno takšen, kot smo mu ga zapustili trenutek pred tem. Ustanove, v katerih se znajde, odražajo ujetost sodobne družbe, razpirajo stanje stvari in razkrivajo najnežnejše in najtemnejše podrobnosti človekovega vedenja, so dodali.

"Nekateri filmski ustvarjalci začutijo svet, še preden ga pogledajo skozi oko kamere. Ga razkrivajo, namesto da bi ga zgolj prikazovali. Ga osvetljujejo, ne uprizarjajo. Ne snemajo zgolj življenja, temveč si prizadevajo, da bi preprosto oživili to, kar obstaja. In temu dali smisel. Vse našteto počne Nicolas Philibert," pa je o nagrajencu razmišljala Patricija Maličev, programska kuratorka festivala Poklon viziji.

V sklopu 25-letnice nagrade bodo zapuščino Darka Bratina obeležili tudi s posebnima projekcijama. Prikazali bodo film ET(h)NOS: Anche noi. Tudi mi v režiji Borisa Palčiča, ki daje glas istrskemu pisatelju Fulviu Tomizzi in Bratini ter raziskuje njun vpliv na čezmejni prostor. Na programu je tudi projekcija filma Kino Volta Martina Turka.

V sekciji Vizionarji bodo v duhu širitve programa, ki se odvija ob snovanju Evropske prestolnice kulture (EPK) GO! 2025, v ta prostor pripeljali še več prodornih avtorjev in avtoric. Prikazali bodo filme Mož, ki ni mogel molčati režiserja Nebojše Slijepčevića in direktorja fotografije Gregorja Božiča, Odrešitev za začetnike režiserke Sonje Prosenc in direktorja fotografije Mitje Lična ter Povojna režiserke Birgitte Staermose.

V partnerstvu s festivalom Ceau, Cinema! iz Temišvara bodo letos sekcijo Ekskurzija posvetili Romuniji. Predstavili bodo izbor romunskih kratkih filmov, v gosteh bosta režiserki Andreea Chiper in Teona Galgotiu.

Na festivalu bodo tudi predstavniki Istrske filmske komisije iz Pulja, ki se bodo predstavili s kratkometražnim programom mladih avtorjev iz Istre.

Kinotečni pogled bo združil dela dveh nekonvencionalnih filmskih ustvarjalcev. Sekcija pod vodstvom Žige Brdnika bo posvečena slovenskemu cineastu Jožetu Pogačniku, Milena Lazić bo kot kuratorka počastila Cecilio Mangini, prvo italijansko režiserko dokumentarnih filmov.

Več kot 50 kratkometražcev iz svetovne produkcije bo vnovič našlo domovanje v sekciji Prvi poleti, kjer predstavljajo sveže in inovativne kratke filme najrazličnejših žanrov. Mednarodna žirija bo v uradnem tekmovalnem programu izbirala najboljši kratki film, prikazali pa bodo tudi kratkometražce študentov z Akademije umetnosti z Univerze v Novi Gorici, DAMS-a z Univerze v Vidmu, Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani in Akademije dramskih umetnosti iz Zagreba ter filmska dela iz nekaterih srednjih šol.

Festival, ki je del programa Evropske prestolnice kulture (EPK) GO! 2025, bo filmske zgodbe ponesel tudi v Ljubljano, kjer bosta projekciji v Cankarjevem domu in Slovenski kinotekai, Špetru in Trstu.