Restavrirana Carpaccieva slika iz cerkve Marijinega vnebovzetja pripravljena za vrnitev v Koper

Delo je po Hudolinovih besedah spremljala mednarodna komisija, ki je ocenila, da je slika izjemno kakovostno restavrirana. Spomnil je, da sega začetek projekta v leto 2010, ko so v delo dobili prvi dve sliki iz Carpaccievega opusa iz koprske stolnice - Predstavitev v templju in Pokol nedolžnih otrok, ki sta nekdaj krasili krila orgelske omare. Leta 2019 je bila sneta slika Marija z Detetom na prestolu in s šestimi svetniki ter pripeljana v restavratorski center. V prihodnjih dneh bodo sliko prepeljali v Koper, kjer potekajo še zadnje priprave, da jo namestijo na njeno prvotno mesto.

Vodja restavratorskega centra Martina Lesar Kikelj je povedala, da Carpaccieva dela iz koprske stolnice niso edina dela na platnu velikih mojstrov evropske oziroma svetovne kulturne dediščine, ki jih je njihov center prejel v delo. Med drugim so v preteklosti izvajali posege na likovnih delih italijanskega mojstra 16. stoletja Tiziana Vecellija, pomembnega predstavnika beneškega slikarstva Tintoretta in italijanskega slikarja baročne dobe Pietra Liberija.

Vodja oddelka za štafelajno slikarstvo v restavratorskem centru in vodja konservatorsko-restavratorskih posegov Barbka Gosar Hirci je pojasnila, da je Carpaccio na sliki iz leta 1516 upodobil Marijo z detetom na prestolu, okoli nje so svetniki Hieronim, Jožef, Rok, Sebastijan, Nazarij, ki je zavetnik Kopra in v rokah drži maketo mesta, in Kvirin. Slika je krasila stranski oltar, ki je bil posvečen sv. Roku.

Carpaccio je bil znan kot izjemen risar, ki se je na vsa svoja dela skrbno pripravil z risbami in pripravljalnimi študijami. Raziskave z ultravijolično fotografijo in infrardečo svetlobo so po besedah Gosar Hirci razkrile zelo lepo risbo na beli podlogi, rentgenska radiografija pa je pokazala, kaj jih čaka pod starejšimi posegi, ki bili izvedeni na sliki. Leta 1839 je italijanski slikar Cosrole Dusi v 70 odstotkih sliko preslikal. Dusi, ki je veljal za Tintoretta 19. stoletja, je imel zelo spoštljiv odnos do Carpaccia in ni na sliki ničesar spreminjal, poleg tega se ni dotikal obrazov in draperij.

Kot je pojasnila Gosar Hirci, je sledilo dolgotrajno odstranjevanje površinske umazanije, starih neoriginalnih lakov in nato obsežnih Dusijevih preslikav. Ko so jih odstranili, se je pokazalo, da je bila slika pod njimi močno poškodovana, pa tudi, da je bila že enkrat prej popravljana, tedaj izvedene retuše pa so popolnoma počrnele. Odstranili so tudi staro podlepljanje iz 60. let minulega stoletja in sliko na novo podlepili. Sledijo je dopolnjevanje manjkajočih delov slikovnih plasti, nato nanos zaščitnega laka in še dolgotrajno retuširanje z lazurami.

Odgovorna konservatorka iz piranske območne enote ZVKDS Mojca Marjana Kovač je povedala, da so sočasno z restavriranjem potekale tudi konservatorske in umetnostnozgodovinske raziskave arhivskih virov. Z njimi so želeli ugotoviti prvotno postavitev slike v oltar sv. Roka, ki ga označujejo kot lombardski tip in je skupaj s sliko celovita renesančna umetnina, značilna za Benetke.

Koprski stolni župnik Primož Krečič je ob tem izrazil veselje, da se slika vrača v Koper. Kot je povedal, se v svetnikih na sliki kaže duhovna zgodovina Kopra.

Kot so zapisali na ZVKDS, je zgodnjerenesančni slikar Vittore Carpaccio občudovan kot umetnik, ki je ujel svetlost in sijaj Benetk na prelomu v 16. stoletje. Bogastvo in raznolikost naslikanih oblačil in arhitekture utelešata samo bistvo Benetk pred 500 leti, živahnega, večetničnega križišča zahoda in vzhoda.