Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

MOŠKA KOŽA - OBLEČENI V SPOLNE VLOGE, VREDNOTE IN PREPRIČANJA

Osemnajstletna Bianca je po pričakovanjih družbe renesančne Italije zrela za poroko, zato ji družina določi primernega snubca. Razočarana nad svojo usodo in obetom dogovorjenega zakona odkrije družinsko skrivnost - moško kožo, s katero se lahko prelevi v postavnega in šarmantnega Lorenza. Zgodba se loteva tematik, kot so spolne vloge, življenja LGBTQ+ posameznikov, sočutje, vera, morala, odraščanje ter vloge, ki jih mlada dekleta in ženske igrajo v družbi ustaljenih konstruktov in normativov, so zapisali pri založbi.

Avtor scenarija Biancine zgodbe Hubert Boulard (1971-2020) je prejemnik številnih mednarodnih nagrad in priznanj, med drugim nagrade za najboljši risoroman festivala v Angoulemu leta 2015. Frederic Leutelier (1972), ki deluje pod psevdonimom Zanzim, je pri zasnovi vizualne podobe risoromana Moška koža uvedel številne zanimive likovne prijeme in stil risanja prilagodil renesančnemu ter srednjeveškemu slogu. Ustvarja v bretonskem studiu Pepe Martini.

SVETIŠČA NARAVE - ALI ZAZNAMO VSE RAZSEŽNOSTI NAŠE OKOLICE?

Knjiga s podnaslovom Sedem tednov vseživosti je kombinacija terenskega izkustva, osebnih refleksij, naravoslovnih zanimivosti ter literarnih in mitoloških perspektiv, ki opisujejo večplastno doživljanja narave in okolice. Avtorica priljubljenih izletniških vodnikov se je za sedem tednom odpravila v naravo in opazovala najznačilnejše slovenske habitate, med katere postavlja gozd, jame, gore, mokrišča, reke, morsko obalo in kulturno krajino. Pot jo je vodila od samotne koče kočevskega gozda, rečnih strug prekmurskih ravnic, kjer je izkusila katastrofalne poplave, pa do slovenske obale in solin.

Irena Cerar (1970) preko ljudskih pripovedi že vrsto let raziskuje slovenske pokrajine. V njeno serijo družinskih izletniških vodnikov spadajo Pravljične poti Slovenije, Pravljične poti v zgodovino, Kamniške pravljične poti in Pravljične poti brez meja. Je tudi pripovedovalka ljudskih pravljic.

RUSKA FRONTA - GROZOTE IN BOLEČINE VOJNE

Knjiga Ruska fronta na podlagi izvirnih rokopisov opisuje zgodbi Stanislava Rakuše (1915-1983) in Janeza Prejaca (1922-1988), ki sta živela v času svetovnih vojskovanj. V knjigi so vojaške knjižice in originalen rokopis Prejaca. Odobritvi uporabe slednjega je sledil prepis, osnovno lektoriranje in dokumentacija gradiva o Rakuši, Prejacu ter njunih znancih, ki so prav tako delili negotovo usodo mobilizirancev v nemško vojsko.

Prejac se je rodil v revno viničarsko družino v Veličanah. Bil je prisilno mobiliziran v nemško vojsko ter poslan na rusko fronto, kjer je do osvoboditve občutil grozote vojne in bil večkrat poškodovan. Domov se je vrnil kot invalid, brez desne noge. Zaradi težke mladosti in vojnih grozot so ga oblikovale skromnost, odločnost in poštenost. Po končanem bojevanju je bil družbeno in politično aktiven, za svoje delo je prejel številna priznanja, med drugim priznanje osvobodilne fronte z bronastim znakom.