Elena Mengotti za STA: Sejem Eureka kot prostor za ustvarjanje poslovnih priložnosti

Elena Mengotti je vodja oddelka za pravne, finančne in evropske zadeve na deželnem ministrstvu za kulturo in šport.

Letošnji sejem Eureka, ki bo potekal 29. in 30. oktobra, bo drugi po vrsti. Kako je prišlo do organizacije prvega in zakaj ste izbrali ravno Pordenone?

Ideja za sejem se je porodila iz evropskega projekta, ki se je v obdobju med letoma 2014 in 2021 posvečal pilotnim akcijam v podporo kulturi in kreativnosti v partnerskih državah. Ker so bile kulturne in kreativne industrije v tistem času gonilna sila evropske ekonomije in jim je bilo na evropski ravni posvečene veliko pozornosti, smo se se odločili, da tudi našo pilotno akcijo osredotočimo na nove načine podpore. Na ravni dežele FJK imajo kulturne in kreativne industrije močan vpliv na ekonomijo in prispevajo približno 5,2 odstotka dodane vrednosti h gospodarstvu. Naj dodam, da je nedavna raziskava na ravni države potrdila, da h gospodarstvu Italije prispevajo 5,8 odstotka dodane vrednosti.

Poleg tega sem v tistem času na službeni poti v Španijo v enem od mest naletela na sejem igralniške industrije ter prišla na idejo, da bi lahko poskusili organizirati regionalni sejem kulture in kreativnosti. Dežela FJK že tradicionalno močno podpira kulturo; preko javnih pozivov zagotavlja približno 100 milijonov evrov za kulturne dejavnosti - festivale, muzeje, knjižnice in drugo. Tako je prišlo do odločitve, da preizkusimo nov način podpore kulturi ter da v sklopu že omenjenega evropskega projekta v letu 2022 pripravimo prvi sejem Eureka.

Kot je znano, ima Italija dolgo tradicijo sejmov in številna mesta razpolagajo s sejemskimi prostori, a se od začetka 21. stoletja soočajo s krizo. V deželi FJK je bilo najbolj privlačno sejmišče v Pordenoneju, zato smo se odločili za tamkajšnje sodelovanje.

Kdo sejem organizira in kdo ga financira?

Prvi sejem je dežela FJK pripravila z evropskimi sredstvi. Ker je bil zelo uspešen, je dežela v želji po stabilnem sejmu prevzela financiranje, pri pripravi pa sodeluje tudi z drugimi organizacijami iz regije, kot so univerze, gospodarska zbornica in agencija za promocijo turizma. Razstavljavci iz dežele FJK imajo popust pri najemu prostora.

Kakšna so letošnja pričakovanja?

Na prvi izdaji sejma leta 2022, kjer smo se morali držati določenih omejitev zaradi epidemije covida-19, se je na 20 stojnicah predstavljalo 75 podjetij. To je bil velik uspeh. Pri kongresu, ki smo ga pripravili v sklopu sejma, smo se seveda morali držati omejitev glede števila udeležencev. A smo vseeno organizirali več kot 200 srečanj B2B, kar je bil velik uspeh. Vse skupaj je pripeljalo do odločitve, da dežela FJK sejem organizira bienalno, na željo podjetij v regiji pa smo lani pripravili Eureka Day s kongresom in srečanji B2B. Letos je na vrsti sejem, za prihodnje leto ponovno načrtujemo Eureka Day.

Za letos so seveda naša pričakovanja visoka. Gostimo lahko približno 100 podjetij, kar zadeva obiskovalce, si jih seveda želimo čim več. Številna podjetja so že rezervirala stojnice in srečanja B2B, kmalu bomo odprli tudi registracijo za obiskovalce, za katere si želimo, da bi prišli ne le iz regije, ampak tudi iz drugih delov Italije in tujine.

Želimo si, da bi se na sejmu predstavljala tudi podjetja iz drugih delov Italije, ne le iz FLK, zato bomo pripravili novinarski konferenci v Rimu in Milanu. K sodelovanju si seveda želimo pritegniti tudi podjetja iz Avstrije in Slovenije. Za letošnjo izdajo so potekali pogovori s Tehnološkim parkom Ljubljana, a se na koncu ni izšlo. Upam, da bodo v Pordenone prišli kot obiskovalci.

Katera področja pokrivajo sodelujoča podjetja?

Med njimi so denimo muzeji, gledališča, knjižnice, kinematografi, kulturna društva, marketinške agencije, video ustvarjalci, ustvarjalci multimedijskih vsebin in tiskarne. Na sejmu se predstavljata tudi modna industrija in oblikovanje pohištva. Eden od ciljev sejma je ustvarjanje poslovnih priložnosti za srečanja in sodelovanja med kar najširše pojmovanimi predstavniki kulture in umetnosti. Pomemben del sejma bo dvodnevni kongres, kjer bo beseda tekla o novih trendih na področju kulture in kreativnosti.

Bi lahko predstavili kakšnega od primerov dobre prakse s prvega sejma?

Leta 2022 so se rodila pomembna partnerstva. Primer je denimo eno od nakupovalnih središč v Gorici. Na podlagi srečanja B2B je prišlo do partnerstva, v sklopu katerega so v nakupovalnem središču uredili prostor s potopitveno izkušnjo, ki povezuje glasbo, enogastronomijo in podobe. Obiskovalec lahko poskusi lokalne produkte, se seznani z zgodbo proizvajalca, vse skupaj je pospremljeno z glasbo.

Kakšen je trenutno položaj kreativnih industrij v Italiji. Bi si zanje želeli več podpore s strani države?

V Italiji na področju kulture in kreativnosti deluje približno 300.000 podjetij, ki letno ustvarijo približno 300 milijard evrov dodane vrednosti, kar predstavlja skoraj 15,8 odstotka. V sektorju kulture in kreativne industrije je zaposlenih več kot 1,5 milijona ljudi, število se v zadnjih letih povečuje. Gre za zelo obsežen in pomemben sektor, v katerem izstopajo programska oprema in videoigre ter tisk in založništvo.

Največ teh prihodkov beležijo v deželah Lombardija in Lacij.

Študija, ki smo jo izvedli na regionalni ravni, je pokazala, da si podjetja ne želijo specifične oblike podpore oziroma financiranja, temveč podpore v obliki jamstev na ravni dežele, ki bi jim olajšala dostop do financiranj. Kot si lahko predstavljate, večinoma ne gre za tradicionalna podjetja, ki bi razpolagala z nepremičninami, ki bi jih lahko zastavila.

Naj na koncu še povem, da kultura in kreativna industrija na politični ravni združujeta. Od leta 2013, ko smo se odločili za posebno strategijo podpore kulturni in kreativni industriji v regiji, imata obe podporo vlade in prav ta stabilnost je izjemnega pomena.