Prizadevanja Franceta Marolta živa še danes

Razstava avtoric Urše Šivic in Anje Serec Hodžar, ki bo na ogled do 26. januarja, postavlja v središče osebnost in delo Franceta Marolta (1891-1951). Marolt je kot raziskovalec, skladatelj in dirigent pomembno zaznamoval številna področja slovenskega raziskovalnega in kulturnega prostora prve polovice 20. stoletja. Njegova zapuščina razkriva preplet raziskovalca in umetnika, ki je bil v glasbo vpet že od mladosti, od konca 20. let minulega stoletja pa je zastavil ključne smernice svojega delovanja v umetniškem, raziskovalnem, pedagoškem in publicističnem delu. Bil je visoko cenjena osebnost, kar dokazujejo vloge v številnih organizacijah in komisijah pa tudi dopisovanja z nekaterimi pomembnimi sodobniki v slovenskem in nekdanjem jugoslovanskem prostoru, so zapisali v SEM.

Razstava razkriva zlasti Maroltovo ključno idejo: iskanje tistega folklornega gradiva, s katerim je utemeljeval slovensko nacionalno istovetnost. Njegova veljava in pomen sta se ohranila do danes, predvsem v zborovski in plesno-poustvarjalni umetnosti ter glasbeni folkloristiki, ki se med drugim kaže v delovanju največje slovenske folklorne skupine, poimenovane po njem.

V folklorni skupini na začetku le trije pari

Zgodovina Akademske folklorne skupine France Marolt se je po besedah umetniške vodje skupine Eme Kovač "začela pisati leta 1948, ko je prvi slovenski etnomuzikolog Marolt želel na odru prikazati gradivo, ki ga je zbiral skozi terensko delo". Skupina je takrat obsegala le tri pare, je povedala umetniška vodja in vodja plesa za STA.

Skozi desetletja je skupina rasla, širila svoj repertoar in s tem tudi razvijala svoje poslanstvo, ki je bilo usmerjeno v ohranjanje in predstavljanje ljudske dediščine na odru. "Tega poslanstva se držimo še danes, vendar na nekoliko drugačen način. Danes stojimo za prepričanjem, da je tudi folklorni ples odrska umetnost, ki pa za svoje ustvarjanje jemlje navdih iz ljudske umetnosti in ljudskega izročila. S tem se trudimo premikati meje folklorne dejavnosti in rušiti stereotipe o folklornem plesu in se hkrati postavljamo ob bok vsem drugim plesnim in glasbenim odrskim umetnostim", je pojasnila Ema Kovač.

Pri svojem delu vključujejo številne koreografe, glasbene in vokalne aranžerje, pevce in plesalce, navdihnjene z ustvarjanjem z ljudskim izročilom. "Vse to je privedlo do impresivnega koreografskega in glasbenega repertoarja s koreografijami in glasbenimi in vokalnimi priredbami, ki zajemajo celotno slovensko etnično ozemlje," je dodala.

Letna plesna predstava bo 11. in 12. aprila prihodnje leto

Po besedah predsednika društva Tadeja Zadravca ima skupina okoli 80 aktivnih članov, največ jih sodeluje v plesni skupini. "Nastopamo na domačih festivalih in dogodkih, organiziramo kulturne dneve za osnovne šole, sodelujemo na univerzitetnih prireditvah, državnih proslavah in poslovnih srečanjih," je naštel in opozoril na najpomembnejši vsakoletni projekt. To je organizacija in izvedba letne plesne predstave v Cankarjevem domu, ki predstavlja vrhunec sezone. "V poletnih mesecih se odpravimo na eno do dve mednarodni turneji po Evropi ali širše po svetu," je dodal Zadravec.

Skupina trenutno vpisuje nove člane za sezono 2024/2025. Po besedah Zadravca pričakujejo dober odziv. Zainteresirani se lahko vključijo v plesno ali inštrumentalno skupino. Srečanja potekajo dvakrat tedensko, kjer člani pod vodstvom izkušenih mentorjev razvijajo tehnične veščine plesa, petja in igranja glasbenih inštrumentov, spoznavajo slovensko ljudsko dediščino in se pripravljajo na nastope. Vaje so tudi odlična priložnost za ustvarjanje prijateljskih vezi, je dodal.

Skupina obenem daje mladim prostor, da se razvijajo na različnih področjih, od plesa in petja do javnega nastopanja in spoznavanja kulturne dediščine. "Gre za kombinacijo ohranjanja slovenske kulturne dediščine, njenega sodobnega razvoja in hkrati tudi športno dejavnost," je pojasnil predsednik društva in dodal, da mladim ponujajo priložnost, da skozi umetnost najdejo svoj glas, pridobijo samozavest in pomembne življenjske izkušnje, obenem pa jih uči tudi vrednot, kot so sodelovanje, spoštovanje in vztrajnost.

Kot je napovedala umetniška vodja Kovač, bodo po nekaj zelo uspešnih sezonah, v sklopu katerih so se poklonili ustanovitelju Maroltu, kot prvi predstavo v celoti namenili izročilu slovenskih zamejcev in izseljencev ter k sodelovanju povabili profesionalni folklorni ansambel iz Hrvaške - Lado. Tudi v prihajajoči sezoni bodo poskušali obdržati podoben ustvarjalni tempo.

V prihodnjih mesecih jih čakajo številni nastopi, med drugim že tretja izvedba Plesa treh, ki ga organizirajo v sodelovanju s Folklorno skupino Tine Rožanc in Akademsko folklorno skupino Študent iz Maribora. Letna predstava, ki bo 11. in 12. aprila v Cankarjevem domu, bo zajemala nekaj že videnih kot tudi novih koreografij, v načrtu pa sta tudi dve mednarodni turneji, pozimi na Kubo in poleti v Split, je napovedala umetniška vodja skupine, v katero vabijo vse, ki jih navdušujeta folklorni ples in glasba.

Oboje je bilo del Maroltovega zanimanja in delovanja, ki bi ga v grobem lahko razčlenili na področja glasbene folkloristike, ukvarjal pa se je tudi s skladanjem, pri katerem je večinoma črpal iz ljudskega izročila. Bil je tudi zagnan pisec kritik, predavatelj na Akademiji za glasbo ter organizator folklornih festivalov in zaslužen za vzpostavitev cele vrste združenj, ustanov in dogodkov, poleg omenjene folklorne skupine je med drugim ustanovil radijski zbor, organiziral prvo šolo za pevovodje, bil je prvi urednik uredništva za ljudsko glasbo in folkloro na nacionalnem radiu, organiziral je folklorne festivale ter ustanovil Akademski pevski zbor Tone Tomšič.

Na razstavi tudi o širšem Maroltovem iskanju slovenskosti in avtentičnosti

Vse to bo prikazano na razstavi o Maroltovih zapuščinah. Na njej bodo med drugim razstavljeni tudi dokumenti, ki pričajo o njegovi raziskovalni zagnanosti, predanosti glasbi in iskanju idealov, ki jih je želel doseči z umetnostjo, hkrati pa ne prikriva tistih vzgibov, ki so ga vodili v iskanju slovenskosti, izvirnosti in avtentičnosti, piše na spletni strani SEM.