Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

POMLAD - ROMAN IZ LITERARNEGA CIKLA LETNI ČASI ALI SMITH

Po romanu Zima med slovenske bralce prihaja Pomlad, naslednja knjiga iz literarnega cikla Letni časi Ali Smith. Sodobna škotska pisateljica je za svoje knjige prejela številne nagrade, med njimi encore, žensko nagrado za leposlovje in nagrado costa za najboljšo knjigo leta. Pomlad iz kvarteta Letni časi je bila predlagana za Orwellovo nagrado, Jesen v finalnem izboru za nagrado booker, Poletje pa je prejelo Orwellovo nagrado.

Z mislijo na to, kako se zgodba seli skozi čas, in navezavo na Perikleja, eno najduhovitejših Shakespearovih romanc, Ali Smith zapiše nepredstavljivo zgodbo o nepredstavljivih časih. V času zidov in zapiranj njeno pisanje odpira zapore, podira zidove, so zapisali v založbi. "Kaj povezuje Katherine Mansfield, Charlieja Chaplina, Shakespeara, Rilkeja, Beethovna, brexit, sedanjost, preteklost, sever, jug, vzhod, zahod, moškega, ki žaluje za izgubljenimi časi, žensko, ujeto v sodobnosti? Pomlad. Veliko vezivo," med drugim piše na zavihku knjige, ki jo je prevedla Andreja Udovč.

Ali Smith se je rodila leta 1962 v Invernessu. Je avtorica več knjig kratkih zgodb in romanov. V slovenščini so poleg romanov Pomlad in Zima prevedeni še Hotelski svet in Naključnost. V prevodu je tudi roman Jesen.

POPOTOVANJE ČLOVEŠTVA - KNJIGA Z NOVIMI TEORIJAMI NAPREDKA ČLOVEŠKE CIVILIZACIJE

Avtor se v knjigi ne osredinja samo na izjemen napredek človeške civilizacije v zadnjih stoletjih, temveč skuša pokazati tudi na univerzalne sile izza strukturnih sprememb, ki so pripeljale do razvoja človeške civilizacije in neenakosti po svetu. Najprej analizira ključne prelomnice v davni preteklosti, od prvih naselbin in njihove organizacije, do pojava poljedelstva in njegovega vpliva na razvoj skupnosti, v osrednjem delu knjige pa se posveti zadnjim stoletjem, ko je na določenih delih Zemlje prišlo do silovitega skoka v zdravju človeštva, življenjske dobe ter obilja nasploh.

Tu postreže s številnimi presenetljivimi ugotovitvami, ki zamajejo nekatere ustaljene predstave o zgodovini in razvoju človeštva, denimo bolj kot množična industrializacija je bilo pomembno množično izobraževanje; bolj kot izkoriščanje otrok za delo ter dobički iz tega naslova, je bil pomemben konec teh praks; bolj kot razvoj tehnologije je neenakost življenjskega standarda ljudi zmanjševalo to, da se je v družinah rodilo manj otrok, so o knjigi zapisali pri založbi.

Oded Galor (1953) je izraelsko-ameriški profesor ekonomije na Univerzi Brown ter izvorni mislec enotne teorije rasti. Njegovo raziskovalno delo predstavlja pomemben prispevek pri razumevanju človeške zgodovine ter tistih prelomnic, ki so pomenile tako silovit razvoj kot vznik neenakosti po vsem svetu. Je avtor številnih strokovnih člankov in dveh strokovnih knjig, širše bralstvo pa je nagovoril s knjigo Popotovanje človeštva, ki je njegov prvi prevod v slovenščino. Zanj je poskrbela Špela Vodopivec.

GLASBENO IN PLESNO DELOVANJE ŽENSK S PRISELJENSKIM OZADJEM V SLOVENIJI - DELO O PLESNEM DELOVANJU

Knjiga Alme Bejtullahu osvetljuje del bogatega kulturno umetniškega delovanja priseljenk znotraj društev, in sicer raznolike pristope h glasbenim in plesnim praksam, s katerimi izražajo svojo priseljensko in etnično ozadje držav zahodnega Balkana. V to ljubiteljsko in tudi družbeno angažirano delovanje se vključujejo ženske različnih starosti, njihovo delovanje pa izhaja iz raznolikih osebnih okoliščin in izkušenj. V društvih se pogosto učijo normiranih načinov izvajalskih praks, ki jih uporabljajo pri poustvarjanju glasbenega izročila držav izvora.

Poleg omenjenih pa so v knjigi obravnavane tudi glasbene prakse ustvarjalk, ki delujejo kot posameznice, zunaj društvenih okvirov, med katerimi pa prevladujejo poklicne glasbenice. Njihova posebnost je individualiziran ustvarjalni odnos do glasbe zahodnega Balkana, ki jo interpretirajo na svojstvene načine, pri čemer pogosto sodelujejo tudi z glasbeniki drugih etnij. V vseh teh procesih ustvarjanja in poustvarjanja imajo ženske ključno vlogo, ne le kot izvajalke temveč tudi kot organizatorke glasbenega delovanja, so zapisali pri založbi.

Alma Bejtullahu je pridobila osnovno in srednjo izobrazbo v Prištini, dodiplomski študij ter magisterij na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, doktorski študij pa na ISH Alma Mater Europaea. Dve desetletji poučuje albanski jezik in kulturo in vodi delavnice albanskega jezika za pedagoške delavce. Veliko tudi prevaja. Je prejemnica Humboldtove štipendije za podoktorski študij, ki ga opravlja v Univerzi v Würzburgu na Inštitutu za raziskovanje glasbe.