S pohodom v Ilirski Bistrici obeležili 120 let od rojstva pesnice Makse Samsa

Pesnica in učiteljica Samsa je leta 1934 v Trstu izdala prvo pesniško zbirko Nekaj pesmi. Druga pesniška zbirka, Bleščeče prevare, je izšla v šestdesetih letih 20. stoletja v Ilirski Bistrici, ob tridesetletnici njene smrti pa so leta 2001 v knjižnici, ki nosi njeno ime, izdali zbirko Živela sem za pesem, ki prinaša vse njene dotlej izdane pesmi. Nekaj pesmi, ki so sicer polne melanholije ter občutkov minljivosti in bolečine, je uglasbil skladatelj Bojan Glavina.

Skoraj 100 pohodnikov se je v soboto podalo na nekajkilometrsko pot od knjižnice v Ilirski Bistrici do domačije ob reki Reki v Dolnjem Zemonu, kjer se je Samsa rodila v družini z desetimi otroki očetu, ki je imel mlin in žago. Tam je potekal kulturni program, na katerem so orisali Samsino življenjsko in pesniško pot ter prebrali nekaj spominov nanjo. Dijakinje Gimnazije Ilirska Bistrica so prebrale nekaj njenih pesmi, Hrušiški fantje pa zapeli ljudske pesmi.

Direktorica knjižnice Damijana Hrabar, ki se prireditve sicer ni mogla udeležiti, se iz otroštva Makso Samsa spominja kot gospo v črnem, vedno v plašču in ponavadi v škornjih, saj je na vsakodnevni poti iz rojstnega kraja v mesto prečkala Vel'ko vodo, kot domačini imenujejo reko Reko, v drži pa je izražala žalost in bolečino. Na prireditvi je bilo tudi več njenih sorodnikov, nečakinja pa jo je opisala kot žensko z nahrbtnikom in časopisi, ki se ni mogla prilagoditi času, v katerem je živela.

Kot so v knjižnici ob tej priložnosti povedali za STA, je pohod po Maksini poti tokrat potekal tretjič, želijo pa si, da bi postal tradicionalen. Obenem so napovedali, da bodo v novembru na dan splošnih slovenskih knjižnic predstavili dopolnjeno izdajo pesmi te sodobnice Srečka Kosovela, tudi tistih, ki doslej še niso bile izdane.

V sklopu obeleževanja 120. obletnice pesničinega rojstva so v knjižnici odprli razstavo Pesmi v grafiki/Maksa Samsa, kjer so med 4. in 18. oktobrom na ogled grafike, ki so jih na letošnji grafični delavnici v Hiši kulture v Pivki na temo Samsinih pesmi ustvarili Erik Mavrič, Neža Perovšek, Adrijan Praznik in Iva Tratnik in tako raziskovali povezave med poezijo in likovno umetnostjo.

Kot piše na spletni strani občine Ilirska Bistrica, je literarni turizem eno od priljubljenih orodij vzpostavljanja kolektivne identitete prek književne dediščine in literarnih spominskih obeležij, zato se je v občini vzpostavilo pet literarnih poti: poleg Maksine tudi pot Dragotina Ketteja, pot Miroslava Vilharja, z Zgodbami na pot, tu pa je še Žnideršičeva pot, posvečena čebelarju Antonu Žnideršiču, izumitelju panja, ki ga uporabljajo skoraj vsi slovenski čebelarji.