V Atriju ZRC simpozij ob 120. obletnici rojstva Kosovela in Kocbeka

Simpozij, na katerem bo o Srečku Kosovelu (1904-1926) in Edvardu Kocbeku (1904-1981) spregovorilo več referentov, bosta s pozdravnima nagovoroma uvedla direktor ZRC SAZU Oto Luthar in pobudnica simpozija, raziskovalka na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU Neža Zajc. Kot je zapisala pobudnica in avtorica zadnjega referata z naslovom Kosovelova in Kocbekova samovzpostavitev avtorskega jaza, se Kosovelov in Kocbekov neizbrisljiv pomen "pne od oblikovno-slogovnih do nazorsko-duhovnih razsežnosti".

Na polju slovenske poezije sta oba ustvarila zarezo - vprašljivost, prvi zlasti na izrazno-poetološki ravni, drugi jasneje v nazorsko-arhetipskem obsegu. "In vendar se zdi, da njuni poeziji (še) nista bili zadostno ali ustrezno ovrednoteni," je poudarila Zajec, ki meni, da že premišljevanje in pisanje o njiju in njuni poeziji navdihuje. Ob tem navaja Kosovelovo misel: "Res je: kdor je pesnik, ali je ali ni...".

Prispevki na simpoziju se na različne načine osredotočajo na posebne značilnosti, vrednotenje in pomen poezije obeh pesnikov, mestoma pa vključujejo tudi druge zvrsti njunega ustvarjanja in izraza, kot so proza, eseji, dnevniški zapisi, korespondenca. Po besedah pobudnice simpozija je neprecenljivo, da se avtorji sugestivno posvečajo tudi vprašanjem, kot je, zakaj sta oba v trenutku nelahke zgodovine za svoj globoko oseben avtorski izraz izbrala prav pesniški izraz.

Pozdravnim nagovorom bo sledilo uvodno predavanje z naslovom Kosovelova in Kocbekova verzifikacija: verz kot pot k univerzumu Borisa A. Novaka, ki je med drugim zapisal, da sta se Kosovel in Kocbek, "oba pesnika, rojena ob zarji tragičnega 20. stoletja, ob svojih pesniških začetkih boleče soočala s 'krizo verza', kakor je francoski simbolist Mallarme označil izčrpanost tradicionalnega pesniškega jezika, predvsem metrike, na kateri je temeljil. Pesnika sta se po Novakovih besedah "bistveno različno odzvala na ta ritmični, izrazni, čustveni in sporočilni problem".

Kosovel izhod najde v postopku ponavljanja besed in sintaktičnih vzorcev, ki je značilen za t.i. prosti verz, novoosvojeno prostost jezika pa radikalizira z avantgardističnimi eksperimenti, medtem ko je Kocbek po Novakovem mnenju v nasprotju s Kosovelom mojster verzifikacije: "Čeprav izkazuje številne presenetljive strukturne podobnosti s svojim vrstnikom Kosovelom, se je v nasprotju z njegovim rahljanjem vezane besede odločil za drugačno pot - po eni strani je stabiliziral ritem prostega verza in mu tako dokončno podelil domovinsko pravico v slovenski poeziji, po drugi strani pa je s svojo novo pesniško občutljivostjo ponovno stabiliziral ritmiko vezane besede in ji z novo rabo znova omogočil pravico do bivanja."

Za Novakom bo s svojim prispevkom nastopil Janez Vrečko, ki bo spregovoril o najnovejših spoznanjih glede Kosovelove definicije konstruktivizma. V prvem delu bodo o Kosovelovi in Kocbekovi zapuščini spregovorili še Alen Širca, Miklavž Komelj in Milosav Gudović, v drugem delu pa Igor Grdina, Janko Rožič in Andrej Božič, je razvidno iz programa simpozija.