V Tehniškem muzeju povezali slovenske pravljice z muzejskimi predmeti

V TMS poskušajo z omenjeno razstavo obiskovalcem na subtilen način prikazati in pokazati, da knjige pripovedujejo tudi zgodbe, ki se zelo dotikajo našega vsakdanjega življenja. Med razstavljenimi predmeti bodo obiskovalci tako našli tudi kralje, prince in princese, zmaje, pa tudi cepce, ki niso zgolj samo pravljični junaki.

Princ in princesa sta na primer dva radijska sprejemnika s takšnim imenom. Za večje predmete, kot je na primer kombajn zmaj, so našli rešitev, da so jih v za razstavo namenjenem prostoru predstavili z ilustracijami.

Prav povezava različnih knjig z muzejskimi predmeti iz različnih zbirk je bilo glavno izhodišče za izbor več kot 25 na razstavi predstavljenih knjig.

Avtorici razstave, ki so jo pripravljali približno leto dni, sta muzejska svetnica v TMS Irena Marušič in vodja Muzeja pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu Ajda Kozjek. Za oblikovalsko podobo razstave je poskrbela Urša Kres iz Idea:list studia.

Kot je na vodstvu po razstavi za novinarje povedala Marušič, Pravljična tehnika ni zgolj muzejska razstava. Z njo želijo tudi spodbujati k branju. Del razstave je tako poseben bralni kotiček, poimenovan Knjižni molj. Prostor, kjer so zbrali na razstavi predstavljene knjige, obiskovalce vabi ne samo k branju, ampak tudi k ugotovitvi, ki jo zagovarjata avtorici razstave, da ima skoraj vsaka knjiga kakšen element tehniške dediščine. Obiskovalci si bodo lahko tudi prek qr kode prenesli seznam razstavljenih knjig.

Glede na predmete in knjige je sama razstava prostorsko razdeljena na več sklopov, kot so na primer dom, kmetija in prihodnost, vse pa povezuje cesta. Dopolnjuje jo šest avtorskih zvočnih knjig v slovenščini in angleščini, ki so namenjene predvsem tistim, ki še ne znajo brati ali raje poslušajo.

A bolj kot na najnovejšo tehnologijo so po besedah Marušič pri postavitvi razstave stavili na magičnost stvari. Otroci se bodo tako po razstavi lahko podali peš, imeli bodo tudi možnost, da zajahajo Krpanovo kobilico, morda čarovniško metlo ali si bodo za spremljevalca izbrali dežnik v stilu znamenite pravljice Moj dežnik je lahko balon.

Razstavo dopolnjuje tudi manjša publikacija, ki je svojevrsten delovni zvezek z ilustracijami Matjaža Dekleve. Ta otroke vodi čez razstavne predmete, vsebuje različne naloge in jih na koncu tudi povabi, da se preizkusijo v pisanju pravljic in jo napišejo na temo naslova razstave.

Ob koncu zadnjega sklopa se razstava prav po Zvitorepčevo zazre v prihodnost in se med drugim v luči vedno bolj prisotne umetne inteligence sprašuje, kdo bo v prihodnosti ustvarjal pravljice. Odgovorov razstava ne želi in noče dajati, a "kot vsaka pravljica si želimo, da bi tudi ta zgodba imela srečen konec", je ob tem še povedala Marušič.

Je pa na razstavi, ki bo v TMS na ogled do konca prihodnjega leta, tudi predstavljena pravljica z naslovom Muzejska dežela tehnike, ki je nastala prav s pomočjo umetne inteligence.

Del razstave Pravljična tehnika bo predvidoma ob koncu leta postavljen tudi v Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, kjer bodo v ospredju slovenska knjižna dela z junaki, ki telefonirajo, pišejo pisma in podobno, tako da se bo seznam knjig, ki se povezujejo z različnimi muzejskimi predmeti, povzpel na 47.