Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu
Ljubljana, 26. oktobra - Pri Založbi ZRC je izšla Humanizacija dela Uroša Staniča o začetkih slovenske industrijske robotike, pri Jutri 2052 pa peti del zbirke Ogenj, rit in kače niso za igrače z naslovom Lučkine in druge zgodbe Milene Miklavčič. Izšli sta tudi deli francoske pisateljice Constance Debre - pri založbi No!Press Love Me Tender, pri Škucu pa Play boy.
HUMANIZACIJA DELA - SLOVENSKA INDUSTRIJSKA ROBOTIKA IN ROBOTIZACIJA
Knjiga je zasnovana kot nadgradnja zgodovinskega dokumentiranja začetkov ustvarjalnega procesa, ki je omogočil intenzivno robotizacijo slovenske industrije. Eden izmed opisanih dosežkov je izdelava prvega slovenskega industrijskega robota Goro 1, ki je bil nameščen na emajlirno linijo tovarne štedilnikov Gorenje. Stanič v knjigi predstavi razvoj intelektualnega in tehničnega področja, prikaže smisel ter poslanstvo področja in se sprašuje, kako z robotiko izboljšati ali celo rešiti človeško življenje. Knjigo dopolnjujejo spomini vrste drugih avtorjev in sopotnikov razvoja robotov oziroma robotizacije v Sloveniji.
Stanič je leta 2022 prejel Puhovo nagrado za življenjsko delo na področju funkcionalne električne stimulacije in robotizacije. Bil je pionir razvoja funkcionalnih električnih stimulatorjev, slovenskih industrijskih robotov in robotizacije.
LUČKINE IN DRUGE ZGODBE - RESNIČNE PRIPOVEDI O GROZLJIVIH IZKUŠNJAH
V petem delu zbirke Ogenj, rit in kače niso za igrače s podnaslovom Lučkine in druge zgodbe avtorica prinaša 108 zgodb. Med njimi sta tudi zgodba o ženski, ki se je poročila s psihičnim bolnikom, in zgodba o novorojenčku, ki je zbolel za zlatenico in so v ljubljanski porodnišnici na njem delali poizkuse. Po treh mesecih so ga mami vrnili telesno in umsko pohabljenega, so zapisali pri založbi. Knjiga je zbirka zgodb pripovedovalcev, ki pripovedujejo intimne zgodbe, tudi o spolnem nasilju in trpkih izkušnjah iz porodnišnice.
Milena Miklavčič (1952) je novinarka, pisateljica, pravljičarka in radijska moderatorka. Leta 1988 je začela delati na Radiu Žiri, kjer je najprej pisala pravljice v okviru Zakajčkovega kotička, kasneje pa ustanovila otroški in kulturni program ter oddajo Zanimivi ljudje živijo med nami. Leta 1999 je v okviru Tednov vseživljenjskega učenja za svoje radijsko delo prejela priznanje za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja. Več let je pripravljala prispevke o socialno ogroženih posameznikih za oddajo Pomagajmo si na koprski televiziji.
AVTOBIOGRAFSKA PLAY BOY IN LOVE ME TENDER
Na pragu srednjih let pisateljica Constance Debre naredi radikalen rez, saj opusti stabilno odvetniško službo in moža, na svobodo pa spusti dolgo tlečo ljubezen do žensk. Na sodišču za ločitve izgubi še skrbništvo nad sinom, odpove se dvosobnemu stanovanju in se seli med stanovanji znancev, hotelskimi sobami in garsonjero v velikosti zaporniške celice. Zaplete se v kratke afere s številnimi ženskami, ki se razlikujejo po starosti, narodnosti in življenjskem slogu.
V avtobiografskih knjigah avtorica opisuje posledice ločitve in družinsko ozadje, vključi pa tudi vpogled v odvetniško delo in odnos do obtožencev, ki jih zagovarja. Razen kajenja in seksa je njeno življenje povsem asketsko: vodita jo branje in pisanje, ki ga prekinjata le spanje in plavanje. Izogiba se krajev, kot so igrišča in parki, saj bi tam lahko opazovala otroke.
Knjigo Play boy je v slovenščino prevedel Iztok Ilc, knjigo Love Me Tender Eva Mahkovic.
Francoska pisateljica in odvetnica Constance Debre (1972) je avtorica trilogije, s katero je postala ena najpomembnejših sodobnih francoskih avtoric. S silovitim literarnim glasom, jezikovno izčiščenostjo ter neprizanesljivo družbeno analizo je prevzela tako francosko kot mednarodno bralsko javnost. S svojimi kratkimi romani Play boy, Love me tender, Nom in Offenses je dodobra razburkala francosko literarno sceno.