NSK na prvi seji pretresel napovedane spremembe krovnega zakona

Načrtovane spremembe zakona, ki so še do začetka novembra v javni razpravi, sta članom NSK predstavili ministrica za kulturo Asta Vrečko in vodja direktorata za razvoj kulturnih politik Tjaša Pureber. Kot je povedala ministrica, krovni zakon v določeni meri še vedno odgovarja izzivom javnih zavodov, nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi, po drugi strani pa ga je potrebno posodobiti ter povezati z reformo samozaposlenih.

S tem namenom so med drugim predlagali preimenovanje samozaposlenih v samostojne delavce v kulturi, uvedbo karierne dinamike s štirimi razredi glede pravice do plačila prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ter spremembe pri pravici do bolniškega nadomestila. Na področju javnih zavodov je ministrstvo predvidelo spremembo časovnice sofinanciranja z dosedanjega enega na dve leti, za nevladne organizacije pa daljše, deset in ne več petletne pogodbe za upravljanje ali brezplačno uporabo javne kulturne infrastrukture.

Kot je povedala Pureber, bo s spremembami bolj natančno opredeljen javni interes za kulturo. Poudarek bo na dostopnosti in skladnem regionalnem razvoju, uvajajo pa tudi nova področja, kot je transdisplinarno področje, da bi zajeli multižanrske ustvarjalce. Ob tem bo v zakonu omenjena tudi nesnovna dediščina. Spodbujati nameravajo sistem pripravništva ter na področju baleta in plesa, kjer je kariera krajša od drugih poklicev, uvesti možnost triletne prekvalifikacije.

Člani sveta Jurij Krpan kot predsednik ter Uroš Korenčan, Franci Krevh, Tanja Petrič, Martin Srebotnjak, Majda Širca Ravnikar in Kaja Širok so predlagane spremembe krovnega zakona načeloma pozdravili. Kot je izpostavil Krpan, se z njimi ter z novim nacionalnim programom za kulturo, ki mu bo sledil še pripadajoči akcijski načrt, zdi, da gre za nek poskus posodobitve kulturnega sektorja, da ulovi korak s časom.

Podrobneje jih je zanimalo, kako bo v praksi deloval drsni cenzus pri samozaposlenih, zato so predlagali, naj ministrstvo bolj nedvoumno formulira ta del zakona v izogib morebitnim napačnim interpretacijam. Na ministrstvu si sicer želijo, da bi ta novost prinesla, da bi bil status bolj privlačen in da bi omogočala lažje prehajanje med statusoma zaposlenega in samozaposlenega. Kot je pojasnila ministrica, bi sam cenzus ostal enak, višina prispevkov pa bi se glede na razrede spreminjala.

V primeru nevladnih organizacij so se člani NSK spraševali, ali bi jih bilo smiselno razdeliti med poklicne in prostočasne. Glede javnih zavodov so ministrstvu predlagali razmislek o tem, ali obstaja možnost za več kot tretjinsko spreminjanje strateškega načrta zavoda, ko ta dobi novega direktorja. Glede kulturniške zbornice, za katero si na ministrstvu želijo, da bi njeno delovanje postalo bolj transparentno oziroma bolj operativno, pa so ministrstvo pozvali, naj bolje pojasni, kakšne so njene naloge in po kakšnih kriterijih bo potekalo njeno financiranje.