Maja Doroteja Prelog za STA: Zanima me avtentičnost

Maja in Blaž Murn sta par že od mladostniških let. Kot pove naratorka v filmu, Maja, sta tako prepletena, da delujeta kot eno. Zase pravi, da sploh ne zna biti sama. Na današnjem pogovoru je povedala, da jo je takšna drža v času opolnomočenja žensk skrbela, zdela se ji je kot nekakšna rana, ki jo razjeda vprašanje, kako jo bodo ljudje videli. Pravzaprav je to tudi ključno vprašanje pri tem zelo osebnem filmu, kako bodo ljudje sprejeli brutalno iskrenost? Ko je sprejela, da takšna je, da takšna sta, da takšni smo ljudje, kot sta dobila potrditve kasneje, je vse lažje. Avtentičnost, iskrenost in ranljivost so postale njena moč, na katero, kot je povedala za STA, želi staviti tudi pri prihodnjem ustvarjanju.

Časa, ko je Blaž leta 2017 zbolel za levkemijo in se boril za življenje, se Maja v filmu spominja kot zelo lepega. Vse je bilo zelo preprosto in osredotočeno na bistveno, da torej on ozdravi. Vsi so držali skupaj in se imeli radi, Blaž je bil fokusiran na svoj cilj, a hkrati zelo senzibilen. Kot je povedal sam, čas, ki je sledil, ni bil postlan z rožicami, kot smo tega vajeni v filmih. Junak preživi težko bolezen in sledi srečen konec.

Sam se je odločil, da sebi, Maji in svetu dokaže, da je bolezen premagal tako, da bo odpeljal epske etape Gira d'Italia. Oba sta sklenila, da o tem podvigu, o poti okrevanja, posnameta film. Z ekipo sta se podala na enomesečno potovanje, ki kmalu skrene z zastavljene poti. Vrtenje pedal naplavi nepredelane travme, ki trčijo ob njene. Na koncu poti je imela Prelog kup posnetega gradiva, idejo za močen film, ki pa je zdaj postal nekaj čisto drugega. "Film je pravzaprav nastal v montaži," je povedala režiserka, ki je na koncu posnela film o tem, kaj vse je človek, pri čemer ni prizanašala ne njemu ne sebi.

Blaž Murn je danes povedal, da se je takrat hote potisnil v ekstremno stanje, se podvrgel izjemnim naporom, da so lahko na plan prišle vse nakopičene nepredelane bolečine. Strinja se, da lahko deluje kot arogantnež, jezen na ves svet, a takrat, pred petimi leti, je bilo to stanje stvari.

Za Prelog je bil Cent'anni zelo terapevtski, a ves čas v montaži je bila soočena z dejstvom, "da imam v rokah dober film, ki se dotika pomembnih tem, kot so bolezen, partnerski odnos, osebnostna rast, identiteta, kje se jaz končam in on začne, ki pa ga moram povedati na univerzalen način". Ko je bil film končan in ko je zdaj zelo dobro sprejet na projekcijah, je zanjo to izjemno katarzično, saj do konca ni vedela, ali bo z njim kot ustvarjalka zrasla ali propadla. Ob tem je obiskovala psihoterapijo, a, kot doda v šali, na lastne stroške.

V pogovoru po filmu se je mestoma zazdelo, da se je Blaž kar malo ustrašil samega sebe, zato pravi, da je hotel, da nastane takšen lik, da je to dobro za film. "Mislim, da je to verjetno res, da, da se je sam sebe kar malo ustrašil, da tako reče v neki samoobrambi, a hkrati je to korak v procesu spreminjanja, ki ga človek, ki je vse to doživel, naredi. O tem sva se veliko pogovarjala. A jaz sem njegova partnerka, ne terapevtka," pravi Prelog. V montaži se je ves čas trudila, da sta oba prikazana večplastno, hkrati pa poudarja, da sta vsak posebej in skupaj seveda veliko več, življenje samo je veliko večje.

V filmu je zajela "esenco najslabših trenutkov, ki so se zgodili" in različna soočenja s travmami. Sama meni, da je šport, konkretno kolesarstvo, sproščanje dopamina, na delu je izrazit fokus, ves se prečistiš, to je res dobro za psihofizično stanje človeka, ni pa to terapija, ni predelovanje travm, ki jih nosimo v sebi. Namen Prelog je bil, da na eni strani prikaže telesnost, vrhunsko pripravljenost, občutek, da se imaš pod kontrolo, na drugi strani pa gmoto nepredelanih občutkov, ki pljuskajo na vse strani in nad katerimi nimaš nadzora.

Tudi v prihodnje Prelog, ki se je rodila leta 1988, zanima raziskovanje teh občutkov, čustev v čim bolj avtentični obliki. Blizu ji je hibridna oblika, med igranim in dokumentarnim filmom, delo z naturščiki, iskanje ločnice med resničnim življenjem in fikcijo. Tudi film Cent'anni je včasih razumela kot fikcijo, do njega je zavzela prav takšno držo, da ga je sploh lahko naredila in končala, je za STA še povedala režiserka. Naslov Cent'anni je 100 let, ki bi jih rad doživel Blaž, in hkrati zdravica. Na življenje, torej!