Jure Novak za STA: Morebitne spremembe v Cankarjevem domu bodo postopne in premišljene

Kaj je bil glavni motiv, da ste se prijavili na to delovno mesto?

V kratkem času, ki mi je bil na voljo ob objavi razpisa, je na koncu prevladal premislek, da sem v pravi življenjski in karierni fazi, da se lahko temu res polno posvetim. Takšna priložnost se ne ponudi pogosto in vprašanje je, če bi čez pet ali pa celo deset let še bil pripravljen nanjo. Hkrati pa je to institucija, ki jo spremljam že vse življenje, jo imam rad, poleg tega ima tudi velik simbolni pomen. Tako sem si drznil prijaviti in bil imenovanja tudi zelo vesel.

Če se dotakneva vaše vizije, s katero ste prepričali ministrstvo. Kaj ste pravzaprav navedli?

Izhajal sem iz izhodišča, ki v prvi vrsti naslavlja odličnost. Predvidel sem, da Cankarjev dom v vseh svojih segmentih delovanja, ki jih je res ogromno, zasleduje ideale. Želel sem si, da bi postali prav v vseh teh segmentih primer dobre prakse, če govoriva o najboljših dogodkih, najboljšem delovnem okolju, najbolj pravilnih ali najbolj transparentnih postopkih, porabi javnih sredstev in tako naprej. V osnovi sem stavil na to, da ima zmožnosti in pozicijo, kjer je lahko najboljši. To je bila osnova moje vizije, naštel pa sem tudi nekaj ključnih ciljev za petletni mandat. Koliko od tega bom lahko realiziral, bom šele videl, v osnovi pa gre za delo kot doslej oziroma nadaljevanje poti s prevetritvami, posodobitvami, usklajevanji. V 50 letih se je bistveno spremenila situacija v Ljubljani, v Sloveniji, v regiji in Cankarjev dom se mora na to odzvati.

Na kakšen način?

To pa je zelo odvisno od posameznega področja. V primeru kulturnoumetniškega programa je bistveno več dvoran in prizorišč, zdaj nas čaka še odprtje prenovljenega Koloseja in se je treba zelo jasno pozicionirati na trgu s tem, katere vsebine sodijo k nam, katere vsebine podpiramo in razvijamo. V primeru komercialnih ali kongresnih dogodkov bo treba ostajati ali pa postati resno konkurenčen v smislu sodobnih tehnologij, sodobnih procesov, hkrati pa seveda unovčiti in varovati prestižno znamko Cankarjevega doma.

Kaj ste detektirali v tem krajšem času, odkar ste v hiši?

Do konca leta imam zelo jasne prednostne naloge, ki se v veliki večini tičejo birokracije oziroma poslovanja. V kratkem času moramo izpeljati statusne posodobitve in rebalans hišnega proračuna, takoj zatem oddajamo prijavo na ministrstvo za kulturo, potem nas čakata pisanje strategije zavoda, ki poteče s koncem letošnjega leta, se pravi strategije za obdobje 2025 do 2029, in plačna reforma, ki mora biti prav tako izvedena do 1. januarja za 160 zaposlenih. To pomeni celotna sistemizacija z vsemi aneksi. Na tej točki poskušam ujeti visok tempo, ki ga vzdržujejo zaposleni in zunanji sodelavci. Izvajam sestanke, tako z zaposlenimi kot z bistvenimi partnerskimi organizacijami, in se pravzaprav šele spoznavam s procesi, postopki, strukturami in tako naprej.

Glede na velikost ustanove verjetno ni malo dela.

Absolutno gre za zahtevno in odgovorno pozicijo, a po prvih vtisih so tukaj zaposleni izjemno kompetentni ljudje, ki mi že zdaj stojijo ob strani in me potrpežljivo uvajajo v stvari, ki so njim že povsem jasne. Sem si pa tudi zastavil pozicijo, da bom najprej spremljal in se učil in potem morebitne spremembe izvajal zlagoma in premišljeno.

Ker ste omenili strategijo za novih pet let - se obetajo kakšne spremembe pri programu? Zdi se namreč, da so stvari v Cankarjevem domu dokaj jasne, vsak programski vodja skrbi za določeno področje, obstajajo neki utečeni abonmaji. Kako vidite ta del?

Po prvih vtisih se mi zdi, da bo napredek možen v prečnih procesih, saj imam občutek, da je mogoče posamezna področja med sabo še bolje povezovati za doseganje sinergičnih učinkov za naslavljanje vse te množice ljudi, ki se dnevno sprehodijo čez Cankarjev dom, 1500 jih recimo sprejme samo Gallusova dvorana. Bom pa strategijo absolutno pisal z najožjimi sodelavci, se pravi s programskimi vodji, pa tudi s kongresno-komercialnim in tehničnim oddelkom. Mislim, da bo v strategijo vpisan večji mednaroden gledališki festival, ki ga v Sloveniji ni, pa bi si ga zaslužila, ne znam pa vam na tej točki še povedati, kako bo strukturiran oziroma koliko natančno ga bom lahko sploh vpisal v dokument. Program za leto 2025 je seveda v celoti pripravljen, po prijavi na ministrstvo pa bom imel eno leto časa, da skupaj z vodji vlečemo morebitne spremembe, uvajamo novosti in tako naprej.

Smo ravno v času, ko se napoveduje sprememba krovnega zakona v kulturi, ki daje večje mesto nevladni kulturi oziroma nevladnemu sektorju. Cankarjev dom je že odprt za tovrstno delovanje, ali morda razmišljate v smeri, da bi ga odprli še bolj?

Najprej moram toplo pozdraviti osnutek sprememb zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki je v javni razpravi. Prinaša nekaj odličnih novih rešitev, seveda pa moramo pozdraviti tudi napovedani proračun za ministrstvo za kulturo. Upam, da bo oboje dobro šlo skozi vladne procedure.

Cankarjev dom z nevladnimi organizacijami na področjih, kjer te obstajajo, že sodeluje v veliki meri in to je tudi naša dolžnost. Upravljamo z javno infrastrukturo, ki jo absolutno moramo dajati na razpolago tudi nevladnim organizacijam. Ena od stvari, ki sem jih omenjal v viziji, je večji poudarek na lastni produkciji in koprodukciji. V naših dvoranah nastane kar nekaj stvari z nevladniki, bi pa si želel, da bi po svojih močeh, pri čemer imamo trenutno kadrovske težave, sploh v tehnični izvedbi, lahko pripomogli tudi pri postprodukciji in promociji teh vsebin. Ampak to so postopne spremembe, kajti sistem je kompleksen in preden ga začnem spreminjati, bo moja prva vloga predvsem, da ga ne podrem.

Če vas prav razumem, nekih večjih sprememb ne bo, bo pa tu in tam kakšna novost.

Spremembe bodo, bodo pa postopne in zložne. Kot institucija imamo jasno definirano poslanstvo, premislek o posameznih programskih segmentih pa potrebujemo vedno znova. Znova in znova moramo premišljati, ali je to, kar počnemo, najboljša rešitev za naše poslanstvo, ali lahko izboljšamo procese, ali lahko vpeljemo novosti, kako bomo pomlajevali in širili občinstva, ali so skupine, ki jih naslavljamo, dobro naslovljene, ali lahko vpletamo lokalno, regijsko skupnost. Gotovo bomo skupaj poiskali novosti, ki jih ne samo lahko, ampak jih moramo vpeljati. Cankarjev dom je prevelika in prekompleksna institucija za hitre, radikalne spremembe, se pa mora odzivati na spremembe v kulturi in družbi.