misliRizzijeva nagrada letos zgodovinarju Hannsu Haasu
Celovec, 28. oktobra - Avstrijski zgodovinar in univerzitetni profesor Hanns Haas je letošnji prejemnik Rizzijeve nagrade, ki jo podeljujejo na avstrijskem Koroškem. Prejme jo za svoje prispevke k raziskovanju in osvetljevanju zgodovine koroških Slovencev ter iniciative v prid medkulturnemu sodelovanju. Nagrado mu bodo podelili 20. novembra v Celovcu.
Nagrado podeljujeta Slovenska prosvetna zveza in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem za iniciative v prid medkulturnemu sodelovanju na Koroškem. Kot so zapisali v utemeljitvi, je Haas skupaj s pokojnim Karlom Stuhlpfarrerjem avstrijsko zgodovinopisje zaznamoval s kritično analizo, ki se je zoperstavila takratnemu "uradnemu" avstrijskemu zgodovinopisju, kjer so bili koroški Slovenci ali zamolčani ali prikazani v dokaj problematični politični interpretaciji.
Kot prva nemškogovoreča avstrijska zgodovinarja sta tematizirala zgodovino koroških Slovencev kot novo poglavje uradne avstrijske zgodovine in se kritično spoprijela z razvojem protislovenske kontinuitete od habsburške monarhije do sedemdesetih let 20. stoletja. V knjigi Österreich und seine Slowenen iz leta 1977 sta nemško govorečemu prostoru argumentirala, da je zgodovina koroških Slovencev boj za enakopravno uveljavitev slovenskega jezika in kulture. Knjiga je spodbudila razpravo o koroških Slovencih med avstrijskimi zgodovinarji in sprožila tudi vrsto napadov na avtorja.
Haas se je lotil proučevanja nekaterih tem v povezavi s koroškim plebiscitom in veliko prispeval k njegovi demitologizaciji. Poveličevanje plebiscitne zmage je postavil pod velik vprašaj, še posebej je razkrinkal nemško nacionalno zgodovinopisje, ki je "obrambnim bojem" v letih 1918/1919 pripisovalo pomembno, če ne odločitveno vlogo pri plebiscitni odločitvi. Večkrat je predaval na avstrijskem Koroškem.
V ospredju njegovega raziskovanja so bila sicer zlasti nacionalna in socialna vprašanja srednjeevropskega, tudi slovenskega, prostora v 19. in 20. stoletju - narodne manjšine, mednarodne povezave v času med obema vojnama prejšnjega stoletja in regionalna kulturna zgodovina. Velike zasluge ima tudi pri spletanju povojnih avstrijsko-slovenskih intelektualnih stikov.
Rodil se je leta 1943 v Hornu v Spodnji Avstriji. Študiral je na Dunaju, v Salzburgu in v Pragi ter bil od leta 1996 do leta 2011 redni profesor za avstrijsko zgodovino na univerzi v Salzburgu.
Nagrado mu bodo podelili v celovškem iKultu, sta še sporočili na omenjeni zvezi.