Izšel slovenski prevod vodnika za novo različico racionalnosti

Mnogim naslov knjige Razsvetljenstvo 2.0 ni bil všeč, ker asociira na internet, je povedal filozof, ki se posveča področjem politične in moralne filozofije, kritične družbene teorije in ekonomskih ved. A izbral si ga je zato, ker je koncept racionalnosti želel razdelati z vidika kolektivnega, družbenega. V knjigi je postavil nasproti razum in intuicijo, namesto razuma in čustev, ker, kot je povedal, ni želel ponavljati starih razprav na to temo.

Kot so zapisali pri založbah, v knjigi ugotavlja, da se sodobne družbe spopadajo s krizo racionalnega razpravljanja. Razumno presojo dejstev izpodrivajo čustva, alternativne resnice tekmujejo z znanstvenimi spoznanji. Politične kampanje, družbena omrežja in javni govor prežemajo pozivi k hitremu ukrepanju "po zdravi pameti". Cilj takšnega komuniciranja je nagovoriti človekovo srce in ne toliko njegovo pamet: prebuditi želi človekov spontani občutek za to, kaj je res(nično) in kaj je prav(ilno).

Avtorica spremne besede, sociologinja kulture Ksenija Vidmar Horvat je povedala, da je knjiga svojevrsten poziv k obnovi temeljnih vrednot razuma in svojevrstna literarna uspešnica. V Kanadi, kjer Heath deluje kot predavatelj na Univerzi v Torontu, je izvorno izšla leta 2013, za slovenski prevod je poskrbel Urban Tarman.

Delo je tako izšlo, še preden je ameriški predsednik postal Donald Trump, ko se je "začela vsa norost v ZDA". Avtor sicer ni naklonjen čustvom v politiki, zamišlja si tudi, da je vsebina pomembna, vendar realnost govori v smer, da ljudje po enem tednu ne vedo več, kaj je bilo povedano, ampak kako so se ob tem počutili. Nekaj podobnega velja za oglaševanje. Tudi psihologija po avtorjevih besedah trdi, da smo vsi iracionalni, po tej logiki pa na enak način delujejo tako korporacije kot potrošniki.

Ena od značilnosti racionalnosti je, da gre za počasen proces, kar sicer še ni porok za racionalnost. Trenutno pa smo po filozofovem mnenju v času hitrosti, ki je "sovražnik razuma". Kot je dejal, se mediji hitro odzivajo na stvari, zdaj tudi že pišejo opombe v smislu preverjanja dejstev (fact check), kar v času nastajanja knjige še ni obstajalo. Sam temu ni naklonjen, saj je "veliko tega samo uvod v politično mnenje".

Ocenjuje tudi, da smo v času, ko ob tradicionalnih medijih obstajajo tudi družbeni mediji, ki so izzvali marsikaj, med drugim razraščanje t.i. teoretikov zarot, v obdobju učenja, zato po njegovih besedah ni mogoče napovedati, kaj se bo zgodilo z mediji v prihodnje. Opaža pa, da politiki še vedno radi nastopajo na televiziji. Medtem pri pisnih medijih opaža, da je vedno manj urednikov, kar "pelje v smer, ko je racionalnosti vse manj", je še dejal filozof.