Stekel z evropskimi sredstvi podprt projekt Dramatika manjših evropskih jezikov

Gledališča posameznih držav in regij so v preteklosti sama skušala iskati odgovore na to, kako povečati mednarodno prepoznavnost in uprizarjanje dramatike, ki je izvirno zapisana v manjših jezikih, kot ugotavljajo, pa lahko s skupnimi močmi naredijo več. Njihovo povezovanje se je že pred nekaj leti začelo v okviru mednarodnega sodelovanja na Tednu slovenske drame v Kranju.

Kot je pojasnil v. d. direktorja Prešernovega gledališča Kranj Rok Bozovičar, so se z večino projektnih partnerjev v okviru razvoja ideje za večjo prepoznavnost dramatike manjših evropskih jezikov srečali pred dvema letoma, sedaj pa se njihovo skupno delo krepi.

Projekt Dramatika manjših evropskih jezikov (DoSEL) je namreč uspel na razpisu za evropska sredstva. Z namenom povečanja dostopnosti dramatike in gledališč manjših evropskih jezikov najširšemu evropskemu in mednarodnemu občinstvu ga bo Evropska unija podprla prek programa Ustvarjalna Evropa.

Dvoletni projekt, ki se začenja ta mesec, bodo v partnerskem sodelovanju izvajali Prešernovo gledališče Kranj, Nacionalna agencija za uprizoritvene umetnosti z Malte, Gledališče Arriaga Antzokia iz Španije, Sala Beckett iz Španije, Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu, Estonska agencija za gledališče, Narodno gledališče Kosova in Narodno gledališče Ivana Vazova iz Bolgarije.

Kot je povedala vodja projekta DoSEL Barbara Rovere, je njihov namen ohranjanje jezikovne in kulturne raznolikosti v kulturno-umetniškem prostoru, še posebej v sektorju gledališča. S projektom želijo ustvariti nove možnosti za nadnacionalno kroženje dramatikov in prevajalcev, dramskih besedil in gledaliških predstav.

V okviru projekta bo nastalo 24 prvih prevodov dramskih besedil, izvirno zapisanih v jezikih sodelujočih partnerjev, v velik evropski jezik in v drug manjši evropski jezik. S tem bodo nastale tudi neposredne povezave med manjšimi evropskimi jeziki. Poleg tega bodo v projektu organizirali več kot 200 nadnacionalnih mobilnosti evropskih umetnikov in kulturnih delavcev ter izvedli dve mednarodni gledališki platformi in najmanj osem predstavitev evropske dramatike manjšega evropskega jezika izven države izvora.

Prevajanje dramskih del bodo izvajali na štirih prevajalskih delavnicah in dveh umetniških rezidencah. Spomladi prihodnje leto bo v povezavi s Tednom slovenske drame v Kranju potekala prva mednarodna gledališka platforma, drugo pa bo aprila 2026 gostila Malta. Kot je pojasnila Rovere, si želijo, da bi te platforme prerasle v stalnico in postale del evropskega gledališkega sektorja.

Projekt so pozdravili tudi na ministrstvu za kulturo. Kot je povedala svetovalka ministrice Kim Komljanec, bo projekt omogočil vpogled v različna, a v marsičem tudi sorodna evropska okolja. Skozi sodobna dramska dela in njihovo uprizoritvijo bo občinstvo dobilo priložnost, da spozna aktualna vprašanja posamezne družbe, kar je pomembno za medkulturni dialog in plemenitenje posamezne kulture. Kot je izpostavila Komljanec, noben od jezikov ni majhen, saj velikost jezika ne določa število njegovih govorcev, ampak dometi misli, ki so v njem izražene.

Kranjski podžupan Janez Černe je prepričan, da gre za projekt širšega evropskega pomena, ki dokazuje, kako umetnost združuje in bogati. Sodelujoča gledališča spletajo pomembno jezikovno in družbeno mrežo, ki je pomembna ne le za gledališče in umetnost, temveč tudi za ohranjanje jezika ob zavedanju, da manjši jeziki po svojem izrazoslovju večkrat celo presegajo velike.