Slovenija 20.11.2024 7:48

Liffe: Svarilo pred pastmi desničarskih ideologij v Proslavi

Ljubljana, 20. novembra - Med desetimi celovečerci, ki se letos na Liffu potegujejo za glavno nagrado festivala, je tudi hrvaški film Proslava režiserja Bruna Ankovića. Njegov igrani celovečerni prvenec je svarilo pred pastmi skrajnih desničarskih ideologij, je Anković povedal občinstvu pred torkovo projekcijo v Kinodvoru.

Ljubljana. Mednarodni filmski festival Liffe. Foto: Katja Kodba/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Mednarodni filmski festival Liffe.
Foto: Katja Kodba/STA
Arhiv STA

Proslava je filmska priredba istoimenskega romana hrvaškega pisatelja Damirja Karakaša. Zgodba prikazuje začetke fašizma na Hrvaškem ter prodira v vzroke, zaradi katerih ljudje postanejo lahek plen skrajnih desničarskih ideologij. Populizem se krepi povsod po svetu, zato je to film z univerzalnim sporočilom, ki ga je ekipa posnela tudi z mislijo na svoje otroke, kot opomin preteklosti, da bi bili sami pametnejši, je povedal Anković.

Protagonist Mijo, nekdanji pripadnik ustaške policije, se na začetku filma skriva pred povojno oblastjo v gozdu blizu doma. V filmu se nato preplete več časovnih obdobij njegovega življenja, ki segajo tudi v 20. in 30. leta prejšnjega stoletja. Poudarek je na tegobah ljudi v teh odročnih, surovih krajih v pokrajini Lika, na njihovi lakoti in obupu ter izoliranosti.

Po projekciji je režiser, ki je bil do sedaj znan predvsem po kratkih in dokumentarnih filmih, oglasih in delu za televizijo, znova stopil pred občinstvo ter povedal, da je rokopis romana prebral že pred izidom knjige. Karakaš, ki svoja dela pred izidom deli z večjo skupino nekakšnih testnih bralcev, je že takrat dobil več ponudb za filmsko priredbo, a se je odločil za Ankovića, ki se je zaljubil v to, kako je v tem romanu "secirana naša zgodovina, ki se večno vrača" v začaranem krogu patriarhata.

Filmska ekipa je razširila dogajanje, ki je v romanu zelo skopo, nadgradili so like, dodali nekatere prizore, a se hkrati trudili, da bi ohranili liričnost romana. Prebivalci pokrajine, kjer so snemali, še vedno bolj ali manj živijo tako, kot so pred stotimi leti, je še dodal režiser.

Na pogovoru je bilo prisotnih več članov ekipe, med njimi tudi igralca Klara Fiolić in Krešimir Mikić, ki sta opisala svoj način vživljanja v lika. Fiolić, ki je v filmu uprizorila Drenko, v katero je Mijo zaljubljen, je povedala, da ji je med tem procesom najbolj pomagal specifičen dialekt, ki je značilen za tiste kraje, medtem ko je Mikić, tokrat v vlogi Mijovega očeta, dodal, da je bil zanj ključen sam videz njegovega lika.

Fiolić se je dotaknila tudi tematike filma ter povedala, da pozna mnogo znancev iz srednje šole, ki sicer vzklikajo "za dom spremni", a ne razumejo zares, kaj to pomeni. "Problem je, da je mnogo mladih vzgajanih v duhu ene in iste zgodbe, ki je sami niti ne morejo razumeti, morda je ne razumejo niti njihovi očetje," je še dodala.

Film, ki je premiero doživel v tekmovalnem programu festivala v Karlovyh Varyh, je nato na puljskem filmskem festivalu prejel štiri zlate arene, med njimi tudi glavno nagrado za najboljši film.